1 #LyX 1.4.0cvs created this file. For more info see http://www.lyx.org/
10 \paperfontsize default
17 \paperorientation portrait
20 \paragraph_separation indent
22 \quotes_language german
25 \paperpagestyle headings
26 \tracking_changes false
50 \begin_inset Note Note
53 \begin_layout Standard
55 junija 2000 dopolnjeno s pripombami lektorice
58 \begin_layout Standard
72 \begin_layout Standard
73 \begin_inset LatexCommand \tableofcontents{}
88 \begin_layout Standard
89 Ta datoteka je namenjena vsem vam, ki niste ¹e nikoli sli¹ali za LaTeX ali
90 pa ga ne znate prav dobro uporabljati.
91 No, le brez panike -- za to, da bi lahko uporabljali LyX, se vam ne bo
93 To je, navsezadnje, poglavitna poanta LyXa: ponuditi skoraj WYSIWYG
97 \begin_layout Standard
98 What You See Is What You Get --
99 \begin_inset Quotes gld
102 to kar vidi¹, to dobi¹
103 \begin_inset Quotes grd
112 Vseeno pa se nekaterih stvari morate nauèiti, da bi LyX lahko uèinkovito
116 \begin_layout Standard
117 Nekateri ste verjetno naleteli na tale spis, ker ste posku¹ali vstaviti
118 dva presledka za piko ali tri prazne vrstice med odstavkoma.
119 Kar precej ¾ivcev vas je stalo, preden ste ugotovili, da tega ne morete
121 Ugotovili boste, da veèina drobnih trikov, ki ste jih bili vajeni iz drugih
122 urejevalnikov besedil, v LyXu ne deluje.
123 Veèina urejevalnikov besedil, ki ste jih uporabljali doslej, zahteva roèno
124 vstavljanje vseh presledkov, sprememb pisave in tako naprej.
125 Na koncu morate torej spis tudi staviti, ne le napisati.
126 LyX stavljenje postori namesto vas in vam omogoèa, da se osredotoèite na
130 \begin_layout Standard
131 Zato ostanite z nami in berite naprej.
132 Èasa, ki ga boste porabili za branje tega uèbenika, ne boste ob¾alovali.
135 \begin_layout Section
145 \begin_layout Standard
146 Preden zaènemo ta razdelek, ¾elimo na hitro na nekaj opozoriti.
151 uporablja zapis, oèrtan v
156 Èe ste se branja dokumentacije lotili tule, raje najprej preberite
164 \begin_layout Standard
165 Zdaj, ko poznate pomen posameznih pisav, ¾elimo spregovoriti ¹e o namenu
173 \begin_layout Subsection
174 Kar najbolj izkoristite Uèbenik
177 \begin_layout Standard
178 Uèbenik sestavljajo zgledi in naloge.
179 Èe ¾elite ta spis kar najbolj izkoristiti, ob branju vtipkavajte vse tiste
180 nesmisle, za katere vam reèemo, da jih morate in preizkusite vse naloge,
181 da bi videli, ali ste jih pravilno razumeli.
182 Da bi bilo prebiranje udobnej¹e, boste morda ¾eleli izpisati razlièico
183 tega spisa v postscriptu.
186 \begin_layout Standard
187 Èe imate LaTeX v malem prstu, boste verjetno sposobni prebrati
191 malce hitreje, saj so ¹tevilni pojmi v LyXu le preobleèeni pojmi iz LaTeXa.
192 Vendar ima LyX nekatere posebnosti
196 \begin_layout Standard
197 ali, bolj optimistièno,
198 \begin_inset Quotes gld
202 \begin_inset Quotes grd
210 , ki se jih boste ¾eleli nauèiti.
211 Tudi èe se vam ne ljubi prebrati preostanka
215 , bi si morali vsekakor pogledati razdelek
216 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:latexusers}
220 , ki je napisan posebej za izku¹ene uporabnike LaTeXa.
223 \begin_layout Standard
225 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:what-is-lyx}
229 je ostalina iz zgodnjih razlièic Uèbenika in je precej ubog.
230 Vendar je ¹e vedno prijeten
231 \begin_inset Quotes gld
235 \begin_inset Quotes grd
238 uvod v LyX, zato si ga preberite, èe vas zanima, èemu pravzaprav rabi LyX.
241 \begin_layout Subsection
249 \begin_layout Itemize
250 Krmljenja po ¾lièki in drugega poneumljanja.
254 \begin_layout Standard
255 Dandanes se zdi, da se v raèunalni¹ki literaturi za samopomoè predpostavlja,
256 da ima uporabnik IQ krompirja.
260 \begin_layout Standard
261 Na drugi strani pa se zavedamo, da se veèina uporabnikov zateèe k priroèniku,
262 posebej k uèbeniku, ko se zgubijo.
267 neumni, razumemo pa, da vam ni niè jasno ali da vas vse skupaj silno bega.
271 \begin_layout Itemize
272 Navodil o uporabi mi¹ke ali tipkovnice.
276 \begin_layout Standard
277 Èe do zdaj niste ugotovili, kako se uporablja raèunalnik, vam ne moremo
278 pomagati; to sodi onkraj dometa priroènikov za LyX.
283 \begin_layout Standard
284 Poleg tega imate verjetno v glavi veè kot polovico mo¾gan, sodeè po tem,
285 da ste se sploh sklenili nauèiti LyX.
294 \begin_layout Itemize
295 Podrobnih razlag vseh mogoèih odlik LyXa.
299 \begin_layout Standard
302 Uporabni¹kih vodnikov
307 \begin_layout Standard
308 ©alo na stran, tukaj smo zato, da vas usposobimo za delo, tako da boste
314 Èe bi tukaj na¹tevali podrobnosti o vseh mogoèih odlikah LyXa, bi bil
318 redundanten, predolg in vedno zastarel.
319 Tukaj vas le uvajamo v zadeve; predstavljajte si, da na koncu vsakega razdelka
321 \begin_inset Quotes gld
329 \begin_inset Quotes grd
336 \begin_layout Itemize
337 Podrobnih razlag LaTeXa.
341 \begin_layout Standard
343 Èe ste radovedni in bi se radi nauèili zanimivih trikov, ki so na voljo
344 v LaTeXu, lahko ¹e vedno vzamete v roke knjigo o LaTeXu.
345 Kar nekaj dobrih je na prodaj.
346 Res ni nobene potrebe, da bi izumljali toplo vodo \SpecialChar \ldots{}
351 \begin_layout Standard
352 Tako, junaki, èas je za premik naprej.
353 Privo¹èite si lahko kratek izlet po naslednjem razdelku ali pa kar takoj
355 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:first-doc-ex}
362 \begin_layout Section
364 \begin_inset LatexCommand \label{sec:what-is-lyx}
371 \begin_layout Subsection
375 \begin_layout Standard
376 Del uvodnega izziva pri uporabi LyXa je tudi sprememba naèina va¹ega, tj.
377 uporabnikovega, mi¹ljenja.
378 Vèasih smo spise pisali s pisalnimi stroji, zato smo vsi poznali doloèene
379 zvijaèe, s katerimi smo se izognili omejitvam teh naprav.
380 Podèrtovanje, ki je komajda kaj veè kot udarjanje znaka
381 \begin_inset Quotes gld
385 \begin_inset Quotes grd
388 po besedilu, je postalo sredstvo za poudarjanje besedila.
389 Èe ste ¾eleli izdelati tabelo, ste morali prej ugotoviti, kolik¹en bo vsak
390 stolpec posebej, in nastaviti ustrezne tabulatorje.
391 Enako je veljalo za pisma in druga na desni poravnana besedila.
392 Deljenje na koncu vrstice je zahtevalo pozorno oko in precej¹njo sposobnost
396 \begin_layout Standard
397 Z drugimi besedami, izurili so nas, da smo se ubadali s podrobnostmi o tem,
401 \begin_layout Standard
402 Skoraj vsi urejevalniki besedil ohranjajo to tradicijo.
403 ©e vedno uporabljajo tabulatorje za dodajanje presledkov.
404 ©e vedno vas mora skrbeti natanèen polo¾aj stvari na strani.
405 Poudarjanje besedila pomeni, da je treba zamenjati pisavo, podobno kot
406 je bilo treba pri pisalnem stroju zamenjati kolo.
410 \begin_layout Standard
411 Tu se LyX razlikuje od navadnih urejevalnikov besedil.
412 V LyXu se ne utrujate s polo¾ajem posameznih znakov.
417 , in LyX poskrbi za vse drugo, tako da sledi mno¾ici pravil, imenovani
425 \begin_layout Standard
426 Denimo, da pi¹ete poroèilo.
427 Na zaèetku poroèila ¾elite imeti razdelek, imenovan
428 \begin_inset Quotes gld
432 \begin_inset Quotes grd
436 Zato odprete menu va¹ega urejevalnika besedil, ki spreminja velikost pisave,
437 in se odloèite za novo velikost pisave.
438 Potem vkljuèite polkrepko pisavo.
440 \begin_inset Quotes gld
446 \begin_inset Quotes grd
450 Èe se pozneje odloèite, da ta razdelek spada nekam drugam v spis, ali èe
451 vstavite predenj nov razdelek, morate seveda spremeniti ¹tevilèenje zanj
452 in za vse nadaljnje razdelke, pa tudi kazalo vsebine.
455 \begin_layout Standard
456 V LyXu na padajoèem menuju skrajno levo v orodni vrstici izberete
461 \begin_inset Quotes gld
465 \begin_inset Quotes grd
471 \begin_layout Standard
473 Èe izre¾ete in prilepite razdelek, se bo samodejno pre¹tevilèil -- kjerkoli.
474 Mogoèe je, da LyX celo samodejno osve¾i vsa sklicevanja v datoteki na ta
479 \begin_layout Standard
480 Zdaj pa si oglejmo, kako je s konsistentnostjo.
481 Èez pet dni spet odprete svoje poroèilo in zaènete pisati razdelek 4.
482 Vendar ste pozabili, da ste uporabljali pisavo velikosti 18\InsetSpace ~
485 pik, zato napi¹ete naslov razdelka 4 z drugo pisavo, kot razdelek 1.
486 Teh te¾av v LyXu sploh ni.
487 Za nadle¾no knjigovodstvo o velikosti pisav skrbi raèunalnik, ne vi.
488 Navsezadnje je to nekaj, kar gre raèunalniku dobro od rok.
491 \begin_layout Standard
492 Tukaj je ¹e en zgled.
493 Denimo, da sestavljate seznam.
494 V drugih urejevalnikih besedil je seznam le skupek tabulatorjev in znakov
496 Ugotoviti morate, kam postaviti oznako za vsako postavko seznama, kak¹na
497 mora biti ta oznaka, koliko praznih vrstic morate izpustiti med dvema postavkam
499 V LyXu se ukvarjate le z dvojim: za kak¹ne vrste seznam gre in kaj uvrstiti
504 \begin_layout Standard
505 Torej je osnovna zamisel, na kateri temelji LyX: doloèite, kaj poènete,
506 ne, kako tisto poènete.
508 \begin_inset Quotes gld
511 to kar vidi¹, tudi dobi¹
512 \begin_inset Quotes grd
516 what you see is what you get, WYSIWYG), uporablja LyX model
517 \begin_inset Quotes gld
520 tisto vidi¹, kar tudi
525 \begin_inset Quotes grd
529 what you see is what you mean, WYSIWYM).
532 \begin_layout Subsection
533 Razlike med LyXom in urejevalniki besedil
537 \begin_layout Standard
538 Ne, tu ne posku¹amo zanetiti (ali dobiti) svete vojne med urejevalniki besedil.
539 Vendar mislimo, da je pomembno opisati odlike LyXa.
540 In ena od poglavitnih, WYSIWYM, je pojem, ki se povsem razlikuje od mnenja,
541 ki ga ima 99\InsetSpace ~
542 % ljudi o urejanju besedil.
550 \begin_layout Standard
551 Tu je na¹teto, èesa vse ne boste na¹li v LyXu:
554 \begin_layout Itemize
558 \begin_layout Itemize
562 \begin_layout Itemize
563 dodatnega presledka (tj.
572 dvakrat ali veèkrat).
575 \begin_layout Standard
576 Tabulatorji, ki vam skupaj z ravnilom prikazujejo polo¾aj posameznih stvari
577 na strani, so v LyXu neuporabni.
578 Program skrbi za postavitev stvari na stran, ne vi.
579 Z dodatnim presledkom je podobno; LyX ga dodaja, kjer je treba, odvisno
581 Najprej bo zoprno, da ne morete natipkati dveh praznih vrstic zapored,
582 a èe razmi¹ljate na naèin WYSIWYM, je to bolj logièno.
585 \begin_layout Standard
586 Tu pa so nekatere mo¾nosti, ki so na voljo v LyXu, a se jih morda ne uporablja
590 \begin_layout Itemize
594 \begin_layout Itemize
598 \begin_layout Itemize
599 presledki med vrsticami (tj.
600 enojni presledek, dvojni presledek itd.),
603 \begin_layout Itemize
604 presledek, vodoravni in navpièni,
607 \begin_layout Itemize
608 pisave in velikosti pisav,
611 \begin_layout Itemize
612 videz pisav (polkrepki, kurzivni, podèrtani itd.).
615 \begin_layout Standard
616 Èeprav je vse to v LyXu na voljo, tega na splo¹no ne boste potrebovali.
617 LyX bo skrbel za to namesto vas, glede na to, kaj poènete.
618 Razlièni deli spisa so samodejno postavljeni v razliènem videzu in velikosti
620 Zamikanje odstavkov je odvisno od konteksta; razliène vrste odstavkov se
622 Prelomi strani se prav tako urejajo samodejno.
623 Na splo¹no je presledek med vrsticami, med besedami in med odstavki spremenljiv
624 ka, ki jo nastavi LyX.
628 \begin_layout Standard
629 Te vrednosti se da spremeniti (le za nekatere med njimi je treba znati LaTeX)
630 za celoten spis ali za doloèeni del spisa.
643 \begin_layout Standard
644 Za konec na¹tejmo ¹e tisto, po èemer LyX (in LaTeX) preka¹a ¹tevilne urejevalnik
648 \begin_layout Itemize
652 \begin_layout Itemize
653 taki in drugaèni seznami,
656 \begin_layout Itemize
660 \begin_layout Itemize
664 \begin_layout Itemize
665 navzkri¾no sklicevanje.
668 \begin_layout Standard
669 ©tevilni sodobni urejevalniki besedil zmorejo staviti matematiène simbole,
670 tabele in deljenje besed, in nekateri se celo premikajo proti definicijam
671 sloga in zasnovi WYSIWYM.
672 Vendar to poènejo ¹ele od nedavna, medtem ko LyX temelji na sistemu za
673 pripravo dokumentacije LaTeX.
674 LaTeX pa je na voljo ¾e veè kot 10 let in
679 Vsi hro¹èi so bili ¾e zdavnaj odpravljeni.
683 \begin_layout Standard
684 Prav, vemo, da ni niè popolno, vendar je LaTeX tako blizu raèunalni¹kemu
685 programu brez hro¹èev, kot je le mogoèe.
693 \begin_layout Standard
694 Konèna in najpomembnej¹a razlika med LyXom in drugimi urejevalniki besedil
696 Za razliko od doloèenih komercialnih urejevalnikov besedil LyX
700 trdi, da je stabilen in se sesuje vsakih 30 minut, ko urejate obse¾en spis.
705 se zaveda, da ne bomo ujeli vsakega posameznega hro¹èa, niti ne posku¹amo
706 prodati hro¹èev kot odlike (kot poènejo
710 doloèeni osebki v programski industriji).
711 Ko ti hro¹èi (oh, oprostite \SpecialChar \ldots{}
713 \begin_inset Quotes gld
717 \begin_inset Quotes grd
720 \SpecialChar \ldots{}
721 ) dvignejo svojo grdo glavo, morda mislite, da bo LyX izpisal nekak¹en
723 \begin_inset Quotes gld
727 \begin_inset Quotes grd
730 in povlekel s seboj v propad ¹e zadnje tri strani va¹ega ustvarjalnega
734 \begin_layout Standard
738 \begin_layout Standard
739 Ko se LyX sesuje, pred smrtjo izpi¹e vse spise iz pomnilnika v re¹ilno datoteko.
740 Ob vnoviènem zagonu bo LyX te re¹ilne izvode opazil, ¹e posebej, èe boste
741 poskusili nalo¾iti prizadeto(e) datoteko(e).
742 Vpra¹al vas bo, èe ¾elite nalo¾iti re¹ilno ali morda izvirno datoteko,
743 glede na to, katera je novej¹a.
744 ©tevilni uporabniki so svoje doktorske disertacije napisali z LyXom.
745 Redko, èe sploh, so izgubili kak¹no stran, kljub temu, da se je tu in tam
749 \begin_layout Subsection
757 \begin_layout Standard
758 LaTeX je sistem za pripravljanje dokumentov, ki ga je leta 1985 zasnoval
763 \begin_layout Standard
764 Vir informacij v tem razdelku je knjiga
765 \begin_inset Quotes gld
773 \begin_inset Quotes grd
776 , ki sta jo napisala Helmut Kopka in Patrick Daly.
777 Podatke o tej knjigi lahko najdete v bibliografiji
779 Uporabni¹kega vodnika
787 Temelji na stavnem jeziku, imenovanem TeX, ki ga je leta 1984 ustvaril
790 \begin_inset Quotes gld
794 \begin_inset Quotes grd
797 se izgovarja podobno kot
798 \begin_inset Quotes gld
802 \begin_inset Quotes grd
805 , in to kar dobro ponazarja mnenje ¹tevilnih ljudi o njem.
806 A marsikdo ne ve, kaj sploh je TeX.
807 TeX vzame zaporedje stavnih ukazov, napisanih v skriptu v datoteki ASCII,
809 Deluje malce bolj zapleteno kot pisalni stroj, a niti pribli¾no tako zamotano
810 kot prava tiskalna naprava.
811 Vsekakor je tisto, kar pride iz TeXa, tako imenovana datoteka oblike
812 \begin_inset Quotes gld
815 ki je neodvisna od naprave
816 \begin_inset Quotes grd
820 device independent), skraj¹ano:
829 lahko potem po¹ljete èemurkoli, kar razume to obliko, ali spremenite
833 v druge oblike, kot je postscript.
836 \begin_layout Standard
837 Èe TeX ne bi imel neke posebej uporabne odlike, bi bil le stavni stroj.
838 Vendar vam dovoljuje tudi definirati makroukaze.
839 Tu stvari postanejo zanimive.
842 \begin_layout Standard
843 Veèina ljudi, ki uporablja TeX, pravzaprav uporablja paket makroukazov,
844 s katerim je Knuth prikril precej stavnih podrobnosti.
845 To je tisto, na kar misli veèina ljudi, ko misli na TeX.
846 Navadni uporabniki ne pi¹ejo v surovem TeXu, ki ga sestavljajo bridki stavni
848 To poènejo ljudje, ki ustvarjajo pakete novih makroukazov.
849 Tu v na¹o pripoved stopi Leslie Lamport.
850 ®elel je imeti paket makroukazov, ki bi bil bolj uporabni¹ko in manj stavno
851 usmerjen, nabor ukazov, ki konsistentno omogoèa staviti stvari, kot so
852 razdelki ali tabele ali matematiène formule, konsistentno s èim manj zme¹njave.
853 Tako je bil rojen LaTeX.
856 \begin_layout Standard
857 Vzporedno z razvojem in rastjo LaTeXa so razlièni ljudje ustvarjali lastne
858 pakete makroukazov za TeX, tak¹ne za izdelovanje prosojnic ali èlankov
859 za matematiène revije in tako naprej.
860 Nekateri so za to uporabljali surovi TeX, drugi so zaèeli spreminjati LaTeX.
861 V poznih osemdesetih letih je skupina LaTeXovcev (seveda skupaj z Lamportom)
862 zaèela razvijati LaTeX2e, trudeè se vnesti red v vso to zme¹njavo.
863 Ta nova razlièica LaTeXa pozna ukaze, ki poskrbijo za preprostej¹i vmesnik
864 za ustvarjanje makroukazov v TeXu (se ga spomnite?), pomagajo uporabljati
865 nove pisave in tako naprej.
866 Pravzaprav je LaTeX ¾e sam po sebi zelo raz¹irljiv jezik! Uporabniki po
867 vsem svetu so poleg standardnih ustvarjali tudi dodatke za LaTeX za lastno
871 \begin_layout Standard
872 LaTeX je mogoèe raz¹iriti na dva naèina: z razredi in slogi.
878 class) je nabor makroukazov LaTeXa (ali TeXa), ki opisuje novo zvrst spisa,
879 kot je knjiga ali èlanek.
880 Na voljo so razredi za prosojnice, fizikalne in matematiène revije\SpecialChar \ldots{}
882 univerze imajo celo poseben razred za svoje disertacije!
887 style) se razlikuje od razreda po tem, da ne doloèa nove zvrsti dokumenta,
892 , ki ga lahko uporablja katerikoli spis.
893 Na primer, LyX nadzoruje robove strani in presledke med vrsticami z dvema
894 razliènima slogovnima datotekama za LaTeX, posebej za te namene.
895 Slogovne datoteke rabijo za vrsto opravil: tiskanje nalepk ali ovojnic,
896 spreminjanje zamikanja v spisu, dodajanje novih pisav, uporabo slik, naèrtovanj
897 e posebnih glav strani, prilagoditev bibliografij, spremembo mesta in videza
898 opomb v nogi, tabel, slik, prilagoditev seznamov in tako naprej.
901 \begin_layout Standard
906 \labelwidthstring 00.00.0000
907 TeX: Stavni jezik z mo¾nostjo makroukazov.
911 \labelwidthstring 00.00.0000
912 LaTeX: Paket makroukazov, temeljeè na TeXu.
916 \labelwidthstring 00.00.0000
917 razredi: Opisi zvrsti spisa z uporabo LaTeXa.
921 \labelwidthstring 00.00.0000
922 slogi: Nekako spremenijo privzeto vedenje LaTeXa.
926 \labelwidthstring 00.00.0000
927 LyX: Vizualni urejevalnik besedil vrste WYSIWYM, ki za tiskanje uporablja
928 LaTeX v vsej njegovi slavi.
931 \begin_layout Standard
932 Namen tega razdelka je bil pojasniti,
936 LyX deluje nekako drugaèe od drugih urejevalnikov besedil.
937 Razlog je preprost: LyX uporablja LaTeX za tiskanje.
938 Prav tako kot LaTeX se tudi LyX osredotoèa na vsebino va¹ega pisanja --
944 Raèunalnik potem poskrbi za pravi videz.
947 \begin_layout Standard
949 LaTeX izgovarjamo podobno kot TeX:
950 \begin_inset Quotes gld
954 \begin_inset Quotes grd
957 , na Slovenskem pa pogosto tudi
958 \begin_inset Quotes gld
962 \begin_inset Quotes grd
966 Lamport pravi v svoji knjigi, da je mogoèa tudi izgovorjava
967 \begin_inset Quotes gld
971 \begin_inset Quotes grd
976 \begin_inset Quotes gld
980 \begin_inset Quotes grd
984 \begin_inset Quotes gld
988 \begin_inset Quotes grd
993 \begin_inset Quotes gld
997 \begin_inset Quotes grd
1001 \begin_inset Quotes gld
1005 \begin_inset Quotes grd
1008 , odvisno od tega, od kod prihajamo\SpecialChar \ldots{}
1012 \begin_layout Chapter
1016 \begin_layout Section
1017 Va¹ prvi sestavek v LyXu
1020 \begin_layout Standard
1021 \begin_inset LatexCommand \label{sec:first-doc-ex}
1025 Prav\SpecialChar \@.
1026 Pripravljeni ste in lahko zaènete pisati.
1027 ©e prej pa moramo omeniti nekatere stvari, da bo, vsaj tako upamo,
1031 ¹e bolj pouèen, uporaben in zabaven.
1034 \begin_layout Standard
1035 Ker vam marsièesa ne bomo povedali,
1039 poi¹èite druge datoteke s pomoèjo.
1040 Na sreèo je to zelo preprosto.
1051 Morda boste ¾eleli nalo¾iti tudi
1055 (èe ga ¾e ne berete z zaslona).
1056 Tako ju boste lahko brali, medtem, ko boste pisali svojo datoteko.
1060 \begin_layout Standard
1061 Rabita vam lahko tudi kot dobra zgleda o tem, kako uporabljati ¹tevilne
1067 Vedite, da lahko na menuju
1071 preklapljate z enega spisa na drugega, ko imate odprtih veè spisov.
1076 ne bo podrobno obdeloval tem, ki so opisane v drugih priroènikih za LyX.
1077 Na zaèetku vam to utegne malce ote¾iti ¾ivljenje, vendar bo tako
1082 Poleg tega se boste tako tudi navadili uporabljati druge priroènike, to
1083 pa vam bo -- dolgoroèno -- prihranilo veliko èasa.
1086 \begin_layout Standard
1091 bomo predpostavili, da imate popolnoma delujoèo razlièico LyXa, pa tudi
1096 ali kak drug pregledovalnik datotek DVI,
1100 ali kak drug naèin spreminjanja spisov iz oblike DVI v postscriptno obliko,
1101 in delujoè tiskalnik.
1102 To so kar hude predpostavke.
1103 Èe karkoli od tega ne dr¾i, boste morali (ali pa va¹ prijazni sistemski
1104 upravitelj) pravilno usposobiti va¹ sistem.
1105 Podatke o usposobitvi omenjenih sestavin najdete v drugih priroènikih.
1108 \begin_layout Standard
1109 Konèno, napisali smo datoteko, ki vam omogoèa uèenje ve¹èin LyXa.
1115 Mislite si, da jo je napisal nekdo, ki ni vedel za nobeno od èudovitih
1117 Ko se boste nauèili nove funkcije LyXa, vam bomo predlagali, da popravite
1118 doloèene dele datoteke
1124 \begin_inset Quotes gld
1128 \begin_inset Quotes grd
1131 namigi o tem, kako kaj popraviti.
1132 Èe ¾elite goljufati (ali preveriti, kaj ste napravili), je na voljo tudi
1137 z istim besedilom, kot bi ga napisal in stavil mojster LyXa.
1140 \begin_layout Subsection
1141 Tipkanje, pregledovanje in tiskanje
1144 \begin_layout Itemize
1150 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1157 odprite novo datoteko.
1161 \begin_layout Itemize
1162 Napi¹ite kaj podobnega:
1164 To je moj prvi spis v LyXu!
1168 \begin_layout Standard
1170 Pravzaprav lahko napi¹ete, karkoli ¾elite.
1172 Tu se vam moramo opravièiti za plehkost tega stavka in vseh nadaljnjih,
1173 za katere vas bomo ¹e prosili, da jih vtipkajte.
1181 \begin_layout Itemize
1182 Posnemite svoj spis z ukazom
1187 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1197 \begin_layout Itemize
1203 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1211 po¾enite LaTeX, da boste ustvarili datoteko
1216 V oknu, v katerem ste pognali ukaz
1220 , vidite izpis sporoèil LaTeXa, ki jih lahko za zdaj prezrete.
1225 (ali kak drug ogledovalnik datotek
1229 ), ta pa bo odprl novo okno in prikazal va¹ spis v taki obliki, kot bo natisnjen.
1233 \begin_layout Standard
1238 teèe v ozadju, lahko prihranite èas.
1239 Potem lahko uporabljate ukaz
1241 Datoteka\SpecialChar \menuseparator
1249 in preprosto kliknete okno programa
1253 (ali ga poveèate), ko LaTeX konèa.
1261 \begin_layout Itemize
1262 Spis natisnite z ukazom
1269 \SpecialChar \menuseparator
1277 redu\SpecialChar \@.
1281 \begin_layout Standard
1282 Èestitamo! Napisali in natisnili ste svoj prvi spis v LyXu.
1283 Vse drugo so le podrobnosti, obdelane v preostanku
1289 Uporabni¹kem vodniku
1293 Referenènem priroèniku
1298 \begin_layout Subsection
1302 \begin_layout Standard
1303 LyX lahko seveda postori veèino tistega, kar ste vajeni uporabljati v urejevalni
1305 Samodejno poravnava besede in zamika odstavke.
1306 Odprite nekaj menujev
1310 \begin_layout Standard
1311 Èe ste tak¹ni kot ¹tevilni uporabniki Unixa, ste to ¾e storili, ¹e preden
1312 ste sploh zaèeli brati
1321 in videli boste, da ima veèina preprostih ukazov (npr.
1330 prièakovano ime, da so v menuju, v katerem bi jih prièakovali, in da tudi
1331 delujejo tako, kot bi prièakovali.
1332 Tu je kratek opis nekaterih preprostih operacij.
1335 \begin_layout Description
1341 \begin_inset Quotes gld
1344 neskonèno razveljavitev
1345 \begin_inset Quotes grd
1349 To pomeni, da lahko razveljavite vse, kar ste naredili od zaèetka trenutne
1351 To storite tako, da venomer izbirate
1356 redi\SpecialChar \menuseparator
1360 Èe razveljavite preveè, izberite
1365 redi\SpecialChar \menuseparator
1371 in vzpostavili boste prej¹nje stanje.
1375 \begin_layout Standard
1376 [Trenutno je raven razveljavitev pravzaprav omejena na 100 korakov, dokler
1377 ni razveljavitveni mehanizem podrobno preizku¹en.
1378 Razveljavitev tudi ne deluje vselej; pri sprememinjanju videza spisa ¾e
1383 \begin_layout Description
1384 Izre¾i/Prilepi/Prepi¹i Uporabite
1390 di\SpecialChar \menuseparator
1399 di\SpecialChar \menuseparator
1412 di\SpecialChar \menuseparator
1419 za izrezovanje, lepljenje in kopiranje.
1420 Ali pa samodejno prilepite izbrano besedilo s
1427 \begin_layout Description
1428 Poi¹èi/Nadomesti Uporabite
1434 di\SpecialChar \menuseparator
1439 za iskanje, obèutljivo za velikost èrk.
1440 V dobljenem dvi¾nem oknu i¹èite s pu¹èicami za naprej in nazaj ter uporabite
1445 za nadomestitev besede, ki jo najdete.
1449 \begin_layout Standard
1450 Zaprite okno, ko konèate.
1451 Ali pa ga pustite odprtega, èe se vam zdi tako bolj pripravno.
1452 Veèino dvi¾nih oken v LyXu -- v¹tev¹i z okni
1466 , ter razliènimi matematiènimi dvi¾nimi okni -- lahko pomanj¹ate, ne da
1468 Malo je dvi¾nih oken, kot je
1470 Datoteka\SpecialChar \menuseparator
1477 , ki ne dovoljujejo vna¹anja v glavno okno LyXa, dokler dvi¾nega okna zares
1479 Preverite le, ali je aktivno pravo okno, ko posku¹ate vna¹ati besedilo
1480 v glavno okno LyXa ali uporabiti ukaz v kakem drugem dvi¾nem oknu LyXa.
1488 \begin_layout Description
1489 Oblikovanje\InsetSpace ~
1490 znakov Besedilo lahko
1494 (to bo na splo¹no spremenilo znake kurzivno), ga naredite
1502 (navadno so to majhne velike èrke, kakr¹ne so v rabi za pisanje imen ljudi),
1510 \begin_layout Description
1512 vrstica Gumbi v orodni vrstici (prav pod menuji) omogoèajo nekatere
1513 pogostej¹e funkcije, kot sta
1522 Èe dr¾ite kazalec mi¹ke nad enim izmed gumbov orodne vrstice, vam majhno
1523 rumeno sporoèilo pove, kaj poène tisti gumb.
1526 \begin_layout Standard
1527 Seveda ¹e niste napisali dovolj, da bi lahko uporabili veèino teh funkcij.
1528 Ko boste napisali veè, pa le posku¹ajte razveljavljati, lepiti itd.
1531 \begin_layout Subsection
1532 WYSIWYM: Nevidni znaki v LyXu
1535 \begin_layout Standard
1536 \begin_inset LatexCommand \label{sec:whitespace}
1540 Ena od stvari, katerim se novi uporabniki najte¾e privadijo, je LyXovo delo
1542 Èe ¹e tolikokrat pritisnete
1546 , boste dobili le eno prazno vrstico.
1547 Èe ¹e tolikokrat pritisnete
1551 , boste dobili le en presledek.
1552 V prazni vrstici vam LyX sploh ne bo dovolil napisati presledka.
1557 vas ne bo premaknila v naslednje polje; pravzaprav sploh
1562 tab stops)! Na vrhu strani tudi ni ravnila, ki bi omogoèalo doloèiti polja
1566 \begin_layout Standard
1567 ©tevilni komercialni urejevalniki besedil temeljijo na naèelu WYSIWYG:
1568 \begin_inset Quotes gld
1571 To, kar vidi¹, tudi dobi¹
1572 \begin_inset Quotes grd
1576 What You See Is What You Get).
1577 Po drugi strani LyX temelji na naèelu
1578 \begin_inset Quotes gld
1586 \begin_inset Quotes grd
1590 What You See Is What You
1595 Vtipkate tisto, kar mislite, LyX pa namesto vas poskrbi za stavljenje,
1596 tako da bo izhod v¹eèen.
1601 pravopisno loèuje odstavke in
1605 besede, zato ni razloga, da bi jih imeli veè zapovrstjo;
1609 sploh nima pravopisne vloge, zato ga LyX ne podpira.
1610 Èe boste uporabljali LyX, se boste lahko bolj posvetili
1614 va¹ega spisa in manj skrbeli za
1619 Veè o pojmu WYSIWYM najdete v razdelku
1620 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:what-is-lyx}
1627 \begin_layout Standard
1628 LyX zna opraviti (¹tevilne) drobne popravke oblike va¹ega spisa.
1629 Konec koncev LyX morda ne bo stavil
1633 tistega, kar mislite.
1634 Podatek o vsem tem najdete v
1636 Uporabni¹kem vodniku
1643 e in navpiène razmike -- ki so moènej¹i in izrecnej¹i od veè presledkov
1644 ali praznih vrstic -- ter naèine za roèno spreminjanje velikosti pisave,
1645 oblike znakov in poravnavanja odstavkov.
1646 Spis lahko napi¹ete od zaèetka do konca in se pri tem osredotoèite na vsebino,
1647 z drobnimi popravki oblike pa se ukvarjate ¹ele na koncu.
1648 Pri standardnih urejevalnikih besedil vas bo med pisanjem zmedlo urejanje
1652 \begin_layout Section
1656 \begin_layout Standard
1657 Razlièni deli spisa imajo razliène namene; te dele imenujemo
1662 Veèino spisa sestavlja navadno besedilo.
1663 Imena razdelkov (poglavij, podrazdelkov itd.) pomagajo bralcu ugotoviti,
1664 da bo obravnavana nova tema ali podtema.
1665 Doloèeni deli spisa imajo posebna okolja.
1666 Èlanek, objavljen v reviji, bo imel povzetek in naslov.
1667 Pismo ne bo imelo niè od na¹tetega, a bo verjetno imelo okolje, ki doloèa
1671 \begin_layout Standard
1672 Okolja so veèji del filozofije
1673 \begin_inset Quotes gld
1676 to, kar vidi¹, tudi misli¹
1677 \begin_inset Quotes grd
1681 What You See Is What You Mean) LyXa.
1682 Neko okolje lahko potrebuje doloèen slog in doloèeno velikost pisave, zamikanje
1683 , presledke med vrsticami in drugo.
1684 To ¹e dodatno ote¾uje dejstvo, da se lahko toèno oblikovanje za dano okolje
1685 razlikuje: doloèena revija lahko uporablja v centriranih naslovih razdelkov
1686 polkrepko pisavo velikosti 18 pik, druga pa levo poravnane naslove v le¾eèi
1687 pisavi velikosti 15 pik; razlièni jeziki imajo lahko razlièno navado zamikanja;
1688 in oblika izpisovanja bibliografije je lahko zelo razlièna.
1689 LyX vam omogoèa, da se izognete uèenju vseh teh razliènih oblikovalskih
1693 \begin_layout Standard
1698 se je v levem delu orodne vrstice (prav pod menujem
1703 Oznaèuje okolje, v katerem trenutno pi¹ete.
1704 Ko ste pisali svoj prvi spis, je sporoèala
1705 \begin_inset Quotes gld
1709 \begin_inset Quotes grd
1712 ; to je privzeto okolje za besedilo.
1713 Zdaj boste v svoj novi spis vstavili ¹tevilna okolja, da boste videli,
1715 To boste storili z menujem
1719 , ki ga odprete s klikom ikone
1720 \begin_inset Quotes gld
1724 \begin_inset Quotes grd
1727 na desni strani ¹katle
1734 \begin_layout Subsection
1735 Razdelki in podrazdelki
1738 \begin_layout Standard
1739 V prvo vrstico datoteke v LyXu vpi¹ite besedo
1758 \begin_layout Standard
1764 Èe ni izbranega besedila, LyX spremeni trenutni odstavek v izbrano okolje.
1765 Lahko pa tudi spremenite veè odstavkov hkrati v razlièna okolja preprosto
1766 tako, da jih izberete (pobarvate), preden se odloèite za okolje.
1772 LyX o¹tevilèi razdelek s ¹tevilko
1773 \begin_inset Quotes gld
1777 \begin_inset Quotes grd
1780 in postavi glavo razdelka (naslov) v veèjo pisavo.
1781 (Seveda bo glava razdelka pravilno stavljena tudi v datoteki
1785 ali v natisnjenem spisu.) Zdaj pritisnite
1790 Opazili boste, da se ¹katla
1795 \begin_inset Quotes gld
1803 \begin_inset Quotes grd
1807 \begin_inset Quotes gld
1815 \begin_inset Quotes grd
1824 Glave razdelkov se tako, kot veèina okolij, privzeto konèajo, ko pritisnete
1834 \begin_layout Standard
1839 za naèine pisanja naslovov v dveh ali veè vrsticah.
1844 se lahko seveda nadaljuje v veè odstavkih.
1845 Razlièna okolja seznamov (glejte spodaj) se tudi ne konèajo, ko pritisnete
1851 Vedno lahko izveste, v katerem okolju ste, tako da si ogledate ¹katlo
1860 Vtipkajte uvod spisa:
1863 \begin_layout LyX-Code
1864 To je uvod v moj prvi spis v LyXu.
1867 \begin_layout Standard
1882 \begin_inset Quotes gld
1886 \begin_inset Quotes grd
1889 in èaka, da boste vnesli naslov.
1894 in videli boste, da bo LyX tudi to postavil kot naslov razdelka.
1897 \begin_layout Standard
1898 Èedalje bolje nam gre.
1899 Pojdite spet na konec prvega razdelka (po
1900 \begin_inset Quotes gld
1903 moj prvi spis v LyXu
1904 \begin_inset Quotes grd
1907 ) in zopet pritisnite
1921 \begin_inset Quotes gld
1925 \begin_inset Quotes grd
1928 in èaka, da vnesete naslov.
1935 \begin_inset Quotes gld
1939 \begin_inset Quotes grd
1942 , ki je prej imel ¹tevilko 2, se samodejno pre¹tevilèi v razdelek 3! V pravem
1943 duhu WYSIWYM morate le oznaèiti besedilo, ki doloèa naslove razdelkov,
1944 LyX pa poskrbi za ¹tevilèenje in stavljenje naslovov razdelkov.
1947 \begin_layout Standard
1952 , da se boste vrnili v okolje
1956 , ter vpi¹ite naslednjih pet vrstic:
1959 \begin_layout LyX-Code
1960 Razdelki in podrazdelki so opisani spodaj.
1963 \begin_layout LyX-Code
1967 \begin_layout LyX-Code
1968 Razdelki so veèji od podrazdelkov.
1971 \begin_layout LyX-Code
1975 \begin_layout LyX-Code
1976 Podrazdelki so manj¹i od razdelkov.
1979 \begin_layout Standard
1980 Kliknite drugo vrstico in z menuja
1989 LyX o¹tevilèi podrazdelek z
1990 \begin_inset Quotes gld
1994 \begin_inset Quotes grd
1997 in ga postavi v pisavi, veèji od navadnega besedila, vendar manj¹i od naslova
2003 spremenite tudi èetrto vrstico.
2004 Kot ste verjetno prièakovali, LyX samodejno o¹tevilèi razdelek z
2005 \begin_inset Quotes gld
2009 \begin_inset Quotes grd
2013 Èe pred razdelek 2 postavite ¹e en razdelek, bo razdelek 2 pre¹tevilèen
2014 v 3, njegova podrazdelka pa v
2015 \begin_inset Quotes gld
2019 \begin_inset Quotes grd
2023 \begin_inset Quotes gld
2027 \begin_inset Quotes grd
2033 \begin_layout Standard
2034 Nadaljnje ravni razdelkov obsegajo podpodrazdelke (
2047 Pustili bomo, da se boste z njimi poigrali sami.
2048 Morda boste opazili, da odstavki in pododstavki privzeto niso o¹tevilèeni
2049 in da so pododstavki zamaknjeni; poglejte
2053 , kako bi to spremenili.
2054 Pravzaprav predstavljajo najvi¹jo raven razdelkov zaglavja poglavij (
2058 ), vi¹jo od razdelkov (
2062 ), vendar jih lahko uporabljate le v doloèenih vrstah (razredih besedil)
2063 spisov za LyX (glej razdelek
2064 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:textclasses}
2072 \begin_layout Standard
2073 Nazadnje boste morda ¾eleli imeti neo¹tevilèene razdelke ali podrazdelke.
2074 Imamo tudi okolja za to.
2075 Èe spremenite eno od glav va¹ih razdelkov v okolje
2079 (morda se boste morali pomakniti navzdol po menuju
2083 , da ga boste na¹li), LyX uporablja za glavo isto velikost pisave kot za
2084 navadni razdelek, vendar tega razdelka ne o¹tevilèi.
2086 \begin_inset Quotes gld
2090 \begin_inset Quotes grd
2093 okolja so na voljo tudi za
2102 Poskusite spremeniti nekaj svojih razdelkov ali podrazdelkov v zvezdnata
2103 okolja in poglejte, kako se spreminjajo ¹tevilke drugih razdelkov.
2106 \begin_layout Standard
2111 : Uredite glave razdelkov in podrazdelkov v datoteki
2116 Ta spis boste na¹li v imeniku
2121 Vanj pridete z izbiro
2128 \SpecialChar \menuseparator
2138 Odprite spis in uporabite
2143 atoteka\SpecialChar \menuseparator
2151 za izdelavo izvoda te datoteke v va¹em lastnem imeniku; v njem jo boste
2155 \begin_layout Subsection
2156 Seznami in podseznami
2159 \begin_layout Standard
2160 LyX pozna veè razliènih okolij za stavljenje seznamov.
2161 Raznovrstna okolja seznamov vas osvobodijo tega, da bi morali milijonkrat
2166 , ko pi¹ete izvleèek, ali pre¹tevilèiti ves seznam, ko ¾elite dodati postavko
2168 Omogoèajo vam, da se osredotoèite na vsebino seznama.
2172 \begin_layout Standard
2177 vseskozi preveè poudarjamo.
2182 to poglavitna filozofija LyXa, zato nam, prosimo, oprostite.
2187 Razliène zvrsti spisov logièno potrebujejo razlièna okolja seznamov:
2190 \begin_layout Itemize
2191 predstavitev na prosojnicah lahko uporablja seznam s krogci okolja
2195 za opis razliènih stvari;
2198 \begin_layout Itemize
2199 izvleèek bi lahko uporabljal o¹tevilèene sezname (in èrkovne podsezname)
2207 \begin_layout Itemize
2208 spis, ki opisuje razliène programske pakete, bi lahko uporabljal opisno
2213 , v katerem se vsaka postavka s seznama zaène z besedo v polkrepki pisavi;
2216 \begin_layout Itemize
2221 -- v LaTeXu ga ni -- je malce drugaèna oblika okolja
2228 \begin_layout Standard
2229 Napi¹imo seznam razlogov, zaradi katerih je LyX bolj¹i od drugih urejevalnikov
2231 Nekje v svojem spisu napi¹ite:
2234 \begin_layout Standard
2237 LyX je bolj¹i od drugih urejevalnikov besedil, ker:
2240 \begin_layout Standard
2256 \begin_inset Quotes gld
2260 \begin_inset Quotes grd
2263 (pravzaprav zvezdico, ki pa bo v izhodu nadome¹èena s krogcem) na zaèetku
2265 Vtipkajte svoje razloge:
2268 \begin_layout LyX-Code
2269 Stavi besedilo namesto vas.
2272 \begin_layout LyX-Code
2273 Matematika je WYSIWYG.
2276 \begin_layout LyX-Code
2277 Zelo lahko je ustvariti sezname!
2280 \begin_layout Standard
2281 Seznamska okolja se, za razliko od glav, ne konèajo, ko pritisnete
2286 Namesto tega LyX predvideva, da greste k naslednji postavki seznama.
2287 Namesto zgornjega boste torej dobili seznam s tremi postavkami.
2288 Èe ¾elite veè kot en odstavek znotraj ene
2292 seznama, je eden od naèinov uporaba kombinacije
2294 Za¹èiteni\InsetSpace ~
2297 , ki jo dobite s pritiskom
2302 Seznam zapustite z vnoviènim izborom okolja
2306 (ali pa uporabo tipkovne kombinacije
2314 \begin_layout Standard
2315 Dobili ste èudovit seznam postavk.
2316 Morda boste ¾eleli pognati LaTeX in si pogledati, kak¹en je videti natisnjeni
2318 Kaj pa, èe ¾elite o¹tevilèiti razloge? No, le izberite celoten seznam
2322 \begin_layout Standard
2323 LyX vam ne bo pustil izbrati prvega krogca, èe ne boste izbrali tudi odstavka
2328 seznamom, tega pa verjetno ne ¾elite narediti.
2329 Podobno tudi ne morete izbrati ¹tevilke v o¹tevilèenem naslovu razdelka.
2344 Puf! LyX bo, kot smo ¾e omenili, pri dodajanju ali odstranjevanju postavke
2345 seznama poskrbel za o¹tevilèenje.
2348 \begin_layout Standard
2349 Ko je seznam ¹e vedno izbran, ga lahko spremenite v drugi dve seznamski
2359 Tako boste videli, kak¹ni sta.
2360 Pri teh dveh okoljih je vsaka postavka seznama sestavljena iz izraza, vsebujoèe
2361 ga prvo besedo postavke, ki mu sledi definicija -- ostanek odstavka (dokler
2366 .) Izraz je stavljen bodisi polkrepko (
2371 \begin_inset Quotes gld
2375 \begin_inset Quotes grd
2382 \begin_layout Standard
2383 Vendar s stavnim znakom
2384 \begin_inset Quotes gld
2388 \begin_inset Quotes grd
2391 , ki se spreminja tako, da ustreza najdalj¹emu izrazu, ne s togim, nespremenljiv
2405 ) loèen od preostanka odstavka.
2406 Èe ¾elite imeti v definiciji veè kot eno besedo, loèite besedi z
2408 Za¹èitenim\InsetSpace ~
2411 ; tega vstavite z vnosom
2415 in je videti kot mali ro¾nati
2416 \begin_inset Quotes gld
2420 \begin_inset Quotes grd
2426 \begin_layout Standard
2431 : Stavite seznam v datoteki
2436 \begin_layout Standard
2437 Sezname lahko gnezdite drugega v drugega na najrazliènej¹e naèine.
2438 Oèitni zgled bi bilo pisanje izvleèkov.
2439 O¹tevilèeni in krogèasti seznami bodo imeli razliène sheme ¹tevilèenja
2440 in drugega oznaèevanja za podsezname.
2441 Podrobnosti o razliènih vrstah seznamov in z
2445 gnezdenja si poglejte v
2447 Uporabni¹kem vodniku
2452 \begin_layout Subsection
2453 Druga okolja: verzi, citati in ¹e veè
2456 \begin_layout Standard
2457 Za loèevanje citatov od preostalega besedila sta na voljo dve okolji:
2461 za kratke navedbe in
2466 Raèunalni¹ka koda (okolje
2474 uporabljeno tudi za dolge tipkalne zglede) se izpi¹e v pisavi
2482 ; edino v tem okolju vam je v LyXu dovoljeno uporabljati veè presledkov
2488 lahko celo pi¹ete poezijo
2492 \begin_layout Standard
2493 \SpecialChar \ldots{}
2494 ob predpostavki, da ste sploh dovolj ustvarjalni, da se domislite kak¹ne
2504 loèujete kitice in s
2509 Popolnej¹i opis vseh dostopnih okolij v LyXu najdete v
2511 Uporabni¹kem vodniku
2516 \begin_layout Standard
2521 : Pravilno postavite primerna okolja
2533 \begin_layout Standard
2544 \begin_layout Chapter
2548 \begin_layout Standard
2549 V prej¹njem poglavju naj bi se privadili pisanja v LyXu.
2550 Uvedlo naj bi vas v osnovne urejevalne operacije v LyXu ter v zmogljive
2551 metode pisanja z okolji.
2552 Veèina ljudi, ki uporabljajo LyX, pa bo ¾elela pisati spise: prispevke,
2553 èlanke, knjige, priroènike ali pisma.
2554 To poglavje vas bo popeljalo od preprostega pisanja besedil z LyXom do
2555 tega, kako se spi¹e popoln spis.
2556 Uvedlo vas bo v razrede besedil, ki vam bodo omogoèali pisati razliène
2558 V nadaljevanju bomo opisali ¹e ¹tevilne dodatke, ki spremenijo besedilo
2559 v spis, kot so naslovi, opombe v nogi, navzkri¾na sklicevanja, bibliografije
2560 in vsebinska kazala.
2563 \begin_layout Section
2564 Razredi besedil in vzorci: pisanje pisem
2567 \begin_layout Standard
2568 \begin_inset LatexCommand \label{sec:textclasses}
2572 Razliène vrste spisov morajo biti razlièno stavljene.
2573 Knjige, denimo, so na splo¹no natisnjene na obeh straneh papirja, èlanki
2574 pa le na eni strani.
2575 ©tevilni spisi imajo ¹e dodatna posebna okolja: pisma, denimo, taka --
2576 kot sta naslov in podpis po¹iljatelja -- ki v knjigi ali èlanku ne bi imela
2584 \begin_layout Standard
2585 Uporabniki LaTeXa: to je ekvivalent razredu spisa v LaTeXu (angl.
2594 textclass) poskrbijo za te velike razlike med razliènimi zvrstmi spisov.
2599 , denimo, je napisan v razredu besedil za pisanje knjig (
2604 Razredi besedil so ¹e en pomemben del filozofije WYSIWYM; LyXu povedo,
2605 kako staviti spis, da tega vam ni treba vedeti.
2608 \begin_layout Standard
2609 Va¹ spis verjetno nastaja v razredu besedil
2615 \begin_layout Standard
2616 To je navadno privzet razred besedil, èeprav ga lahko spremenite v svoji
2627 Poskusite spremeniti razred besedila v druge razrede (z uporabo menuja
2632 Videz\SpecialChar \menuseparator
2635 ) in si oglejte, kako se razlikuje njihovo stavljenje.
2636 Èe svoj spis spremenite v razred besedila
2640 in pogledate na menu
2644 , boste videli, da veèina dovoljenih okolij ostaja nespremenjena.
2645 Vendar lahko zdaj uporabljate tudi okolje
2649 (za naslove poglavij).
2650 Èe niste preprièani o tem, katera okolja lahko uporabljate z danim razredom
2651 spisa, poglejte na menu
2658 \begin_layout Standard
2659 Velikost pisave, tisk v enem ali dveh stolpcih in glave strani so le nekateri
2660 od naèinov, po katerih se razlikujejo stavljenja v razliènih revijah.
2661 Revije sprejemajo elektronske prispevke in imajo svoje
2662 \begin_inset Quotes gld
2666 \begin_inset Quotes grd
2669 za LaTeX, tako da lahko avtorji po¹ljejo pravilno stavljene èlanke.
2670 LyX je nastavljen tako, da podpira tudi to.
2671 LyX, denimo, podpira stavljenje (in dodatna okolja) revij ameri¹kega dru¹tva
2672 matematikov z uporabo razreda besedil
2674 Article\InsetSpace ~
2680 \begin_layout Standard
2681 Tu so zelo na kratko na¹teti nekateri razredi.
2682 Kot ponavadi podrobnosti tudi tokrat poi¹èite v
2684 Uporabni¹kem vodniku
2689 \begin_layout Standard
2690 \begin_inset VSpace 0.3cm
2696 \begin_layout Standard
2698 \begin_inset Tabular
2699 <lyxtabular version="3" rows="7" columns="2">
2701 <column alignment="center" valignment="top" leftline="true" width="0pt">
2702 <column alignment="center" valignment="top" leftline="true" rightline="true" width="0pt">
2703 <row topline="true" bottomline="true">
2704 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2707 \begin_layout Standard
2713 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2716 \begin_layout Standard
2723 <row topline="true">
2724 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2727 \begin_layout Standard
2733 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2736 \begin_layout Standard
2737 èlanek, enostranski, brez poglavij
2743 <row topline="true">
2744 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2747 \begin_layout Standard
2753 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2756 \begin_layout Standard
2757 videz in okolja za American Math Society
2763 <row topline="true">
2764 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2767 \begin_layout Standard
2773 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2776 \begin_layout Standard
2777 poroèilo, dalj¹e od èlanka, obe strani
2783 <row topline="true" bottomline="true">
2784 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2787 \begin_layout Standard
2793 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2796 \begin_layout Standard
2797 report + zadeve spredaj in zadaj
2803 <row bottomline="true">
2804 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2807 \begin_layout Standard
2813 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2816 \begin_layout Standard
2817 prosojnice (tudi FoilTeX)
2823 <row bottomline="true">
2824 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2827 \begin_layout Standard
2833 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2836 \begin_layout Standard
2837 ¹tevilna dodatna okolja za naslov, podpis\SpecialChar \ldots{}
2851 \begin_layout Standard
2852 \begin_inset VSpace 0.3cm
2858 \begin_layout Section
2859 Vzorci: pisanje pisma
2862 \begin_layout Standard
2863 Eden izmed najbolj priljubljenih razredov spisa je
2868 Eden od naèinov za pisanje pisma je, da odprete
2875 datoteko in z menuja
2877 Videz\SpecialChar \menuseparator
2892 Èeprav je to najbolj oèiten naèin pisanja pisma, pa se zdi kot nepotrebno
2894 Vsakiè, ko pi¹ete poslovno pismo, boste ¾eleli v njem imeti svoj naslov,
2895 naslov prejemnika, telo, podpis itd.
2900 za pisma; ko imate enkrat vzorec, lahko vsakiè le nadomestite nekaj delov
2901 pisma s svojim besedilom.
2904 \begin_layout Standard
2905 Odprite novo datoteko z izbiro
2910 atoteka\SpecialChar \menuseparator
2920 Po izboru imena nove datoteke izberite z menuja
2930 Shranite in natisnite datoteko, da boste videli, kako so stavljena razlièna
2934 \begin_layout Standard
2935 Ko boste pogledali v vsebino menuja
2939 , boste videli ¹tevilna okolja, denimo okolje
2944 , ki jih v veèini preostalih razredov spisov ni.
2953 , vam bodo ¾e znana.
2954 Lahko se malce poigrate z razliènimi okolji, da boste razumeli njihov namen.
2955 Opazili boste, na primer, da je pred podpisom v okolju
2960 \begin_inset Quotes gld
2964 \begin_inset Quotes grd
2968 V pravem pismu, kot boste videli, èe natisnete datoteko, pa je ni.
2969 Tu je le zato, da vam pove, kam spada podpis.
2970 Vedite tudi, da ni pomembno, kje v spisu je vrstica
2975 Spomnite se, LyX je WYSIWYM; okolje
2979 lahko postavite, kamorkoli ga ¾elite, LyX pa bo vedel, da mora biti v izpisu
2983 \begin_layout Standard
2984 Vzorec je le obièajna datoteka za LyX.
2985 To pomeni, da jo lahko izpolnite s svojim naslovom in podpisom ter shranite
2986 datoteko kot nov vzorec.
2987 Odslej lahko vsakiè, ko pi¹ete novo datoteko, uporabite novi vzorec in
2988 s tem prihranite èas.
2989 Verjetno nam ni treba predlagati posebne
2990 \begin_inset Quotes gld
2994 \begin_inset Quotes grd
2997 ; le kak¹no pismo napi¹ite
3001 \begin_layout Standard
3002 Opozorilo, èe pi¹ete po vzorcu.
3003 Èe zbri¹ete vse besedilo v okolju -- èe, denimo, zbri¹ete celotno polje
3008 , da bi ga nadomestili s svojim -- in potem premaknete kazalec, lahko okolje
3010 To se zgodi, ker okolja ne more biti brez vsebovanega besedila.
3011 Le vnoviè izberite okolje z menuja
3023 \begin_layout Section
3027 \begin_layout Standard
3028 LyX (kot LaTeX) upo¹teva naslov -- ki lahko vsebuje pravi naslov, ime avtorja,
3029 datum in celo povzetek èlanka -- kot loèeni del spisa.
3032 \begin_layout Standard
3033 Vrnite se v va¹ spis
3037 in se preprièajte, da uporablja razred besedila
3045 \begin_layout Standard
3046 Niè veè ne bi smeli uporabljati razreda besedila
3050 , saj ta razred za pisanje pisem ne podpira naslovov.
3055 V prvo vrstico vpi¹ite naslov in spremenite okolje te vrstice v
3060 V naslednjo vrstico vpi¹ite svoje ime in spremenite okolje te vrstice v
3066 V naslednjo vrstico vpi¹ite datum in izberite okolje
3071 Napi¹ite odstavek ali dva, ki povzemata va¹ spis in zanju izberite okolje
3077 Zdaj poglejte kako je to videti natisnjeno.
3080 \begin_layout Standard
3085 : Uredite naslov, datum in ime avtorja v datoteki
3090 \begin_layout Section
3091 Oznake in navzkri¾na sklicevanja
3094 \begin_layout Standard
3095 \begin_inset LatexCommand \label{sec:labels}
3099 V svojem spisu lahko oznaèite razdelek (ali podrazdelek ali, redkeje, le
3100 nakljuèni del besedila).
3101 Ko to storite, se lahko v drugih delih spisa sklicujete na oznaèeno besedilo
3102 z uporabo navzkri¾nih sklicev.
3103 Sklicujete se lahko na ¹tevilko razdelka ali na stran, na kateri je razdelek.
3104 LyX namesto vas skrbi za pravilne sklice, pa tudi za razdelke in opombe
3106 Samodejne oznaèbe in navzkri¾ni sklici so ena najveèjih prednosti LyXa
3107 (in LaTeXa) pred navadnimi urejevalniki besedil.
3110 \begin_layout Subsection*
3114 \begin_layout Standard
3115 Oznaèimo na¹ drugi razdelek z naslovom
3116 \begin_inset Quotes gld
3120 \begin_inset Quotes grd
3124 Kliknite konec vrstice z naslovom razdelka in izberite
3129 stavi\SpecialChar \menuseparator
3133 Prika¾e se menu, ki vas prosi za ime razdelka.
3138 ; to se zdi dober opis oznake, ki ga ne boste zamenjali za druge oznake,
3139 ki jih bomo morda ¹e dodali.
3143 \begin_layout Standard
3145 \begin_inset Quotes gld
3149 \begin_inset Quotes grd
3152 , ker lahko oznaèujete tudi enaèbe, tabele in slike.
3162 , se poleg naslova razdelka prika¾e ¹katla z oznako.
3165 \begin_layout Standard
3166 Mimogrede, oznako bi lahko postavili tudi kamorkoli drugam v razdelek; sklici
3167 na razdelek nosijo ¹tevilko zadnjega razdelka ali podrazdelka pred oznako.
3168 Èe oznako postavite v isto vrstico kot naslov razdelka (ali morda v prvo
3169 vrstico besedila razdelka), pa bodo sklicevanja na stran nosila ¹tevilko
3170 strani zaèetka razdelka.
3173 \begin_layout Standard
3174 Zaenkrat niste naredili ¹e nièesar -- datoteka
3178 bo videti povsem enaka, saj se oznake ne prika¾ejo v natisnjenem spisu.
3179 Vendar se lahko zdaj, ko ste dodali oznako, nanjo sklicujete z navzkri¾nim
3181 To bomo storili zdajle.
3184 \begin_layout Subsection*
3185 Va¹i prvi navzkri¾ni sklici
3188 \begin_layout Standard
3189 Postavite kazalec nekje v razdelek 2 va¹ega spisa.
3193 \begin_layout LyX-Code
3194 Èe ¾elite izvedeti veè o tem spisu, poglejte
3196 razdelek , ki ga najdete na
3200 \begin_layout Standard
3201 Zdaj -- s kazalcem za besedo
3202 \begin_inset Quotes gld
3206 \begin_inset Quotes grd
3214 stavi\SpecialChar \menuseparator
3228 , v katerem najdete vse mogoèe oznake, na katere se lahko sklicujete.
3229 Trenutno bi morala biti tam le ena,
3230 \begin_inset Quotes gld
3234 \begin_inset Quotes grd
3238 Izberite jo (morda bo izbrana ¾e privzeto) in kliknite
3244 Zdaj postavite kazalec za besedo
3245 \begin_inset Quotes gld
3249 \begin_inset Quotes grd
3260 ¹tevilko\InsetSpace ~
3266 \begin_layout Standard
3267 LyX postavi sklic v ¹katlo natanko tam, kjer je bil kazalec.
3268 V natisnjenem spisu se bo oznaka sklica nadomestila bodisi s ¹tevilko strani
3269 bodisi s ¹tevilko razdelka (odvisno od tega, kaj ste izbrali z menuja
3275 Prikladno je tudi, da se navzkri¾ni sklic med urejanjem spisa v LyXu obna¹a
3276 kot hiperpovezava; èe ga kliknete, prestavite kazalec na oznako sklica.
3282 atoteka\SpecialChar \menuseparator
3290 in videli boste, da se na zadnji strani sklicujemo na
3291 \begin_inset Quotes gld
3295 \begin_inset Quotes grd
3299 \begin_inset Quotes gld
3303 \begin_inset Quotes grd
3306 (ali katerokoli stran, na kateri je naslov razdelka 2).
3309 \begin_layout Subsection*
3310 ©e veè zabave z oznakami
3313 \begin_layout Standard
3314 Povedali smo vam, da LyX skrbi za ¹tevilèenje navzkri¾nih sklicev; zdaj
3316 Za razdelkom 2 dodajte nov razdelek.
3317 Zdaj spet po¾enite LaTeX in sklic na razdelek se je ¾e spremenil v 3! Spremenit
3319 \begin_inset Quotes gld
3323 \begin_inset Quotes grd
3326 v podrazdelek in navzkri¾ni sklic bo kazal na podrazdelek 2.1 namesto na
3328 Sklic na stran se ne bo spremenil, razen èe ne boste dodali celotne strani
3329 besedila pred oznako.
3332 \begin_layout Standard
3333 Èe ¾elite veè vaditi z oznakami, poskusite vstaviti oznako
3334 \begin_inset Quotes gld
3338 \begin_inset Quotes grd
3341 namesto va¹e prvotne oznake in se sklièite na to oznako z nekega drugega
3343 Èe pogosto vstavljate navzkri¾ne sklice (na primer èe pi¹ete èlanek za
3344 kak¹no revijo), je morda priroèno pustiti okno
3352 \begin_layout Standard
3353 Èe se ¾elite preprièati, ali navzkri¾no sklicevanje deluje tudi z velikimi
3358 ) nekaj strani besedila iz
3360 Uporabni¹kega vodnika
3362 na odlo¾i¹èe in ga prilepite (s
3370 \begin_layout Standard
3371 Mimogrede, prepisovanje naslova poglavja lahko povzroèi napako v LyXu, saj
3372 poglavja niso dovoljena v razredu besedila za pisanje èlankov.
3373 Èe se to zgodi, le izbri¹ite naslov poglavja.
3374 Èe ¾elite vedeti, zakaj se to zgodi, glejte razdelek
3375 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:textclasses}
3388 \begin_layout Standard
3393 : Uredite sklicevanja v
3398 \begin_layout Section
3399 Opombe v nogi in na robu
3402 \begin_layout Standard
3403 Opombe v nogi lahko vstavljate z gumbom
3414 \begin_layout Standard
3415 Gumb prikazuje pu¹èico, ki ka¾e na besedilo v nogi.
3422 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
3428 Kliknite konec besede
3429 \begin_inset Quotes gld
3433 \begin_inset Quotes grd
3436 nekje v spisu in izberite gumb
3444 Pod trenutno vrstico se odpre vrstica opombe v nogi.
3445 Na levem robu vrstice boste videli na sivem ozadju rdeèo besedo
3446 \begin_inset Quotes gld
3450 \begin_inset Quotes grd
3455 \begin_inset Quotes gld
3459 \begin_inset Quotes grd
3463 Ostanek vrstice je rdeèe okvirjen; tja pi¹ete va¹o opombo v nogi.
3464 LyX postavi kazalec na zaèetek vrstice.
3468 \begin_layout LyX-Code
3469 LyX je stavni urejevalnik besedil.
3472 \begin_layout Standard
3473 Zdaj kliknite besedo
3474 \begin_inset Quotes gld
3478 \begin_inset Quotes grd
3482 Vrstica z opombo izgine, ostane le malce dvignjena rdeèa beseda
3483 \begin_inset Quotes gld
3487 \begin_inset Quotes grd
3490 , ki vam poka¾e, kje bo oznaka opombe v nogi v stavljenem besedilu; to se
3492 \begin_inset Quotes gld
3496 \begin_inset Quotes grd
3500 Opombo v nogi lahko kadarkoli razvijete -- in preuredite njeno besedilo,
3501 èe ¾elite -- s klikom rdeèe oznake
3502 \begin_inset Quotes gld
3506 \begin_inset Quotes grd
3512 \begin_layout Standard
3513 Morda se spra¹ujete, zakaj je oznaka za opombo v nogi beseda namesto ¹tevilke.
3514 Odgovor: LyX namesto vas skrbi za ¹tevilèenje opomb v nogi.
3515 O tem se lahko preprièate, èe pogledate datoteko
3520 Èe boste dodali druge opombe v nogi, jih bo LyX pre¹tevilèil.
3521 Ker LyX (no, pravzaprav LaTeX) skrbi za ¹tevilèenje opomb v nogi, zares
3522 ni treba vstavljati ¹tevilk v datoteko za LyX.
3525 \begin_layout Standard
3526 Opombo v nogi lahko izre¾ete in prilepite kot navadno besedilo.
3527 Kar poskusite! Samo izberete oznako opombe v nogi
3531 \begin_layout Standard
3532 Morda jo boste la¾je izbrali s tipkovnico.
3533 Èe posku¹ate oznaèiti opombo v nogi z mi¹ko, jo lahko po pomoti odprete.
3550 Poleg tega lahko spremenite navadno besedilo v opombo v nogi tako, da ga
3551 izberete in pritisnete gumb
3558 ; opombo v nogi pa spremenite v navadno besedilo s klikom gumba
3565 , ko je kazalec na njej.
3568 \begin_layout Standard
3569 Opombe na robu lahko dodaste z gumbom Vstavi\InsetSpace ~
3576 \begin_layout Standard
3577 Gumb prikazuje pu¹èico, ki ka¾e na besedilo nad njo na robu in bi moral
3595 stavi\SpecialChar \menuseparator
3601 Opombe na robu so kot tiste v nogi, le da:
3604 \begin_layout Itemize
3605 zaslonska oznaka pravi
3606 \begin_inset Quotes gld
3610 \begin_inset Quotes grd
3615 \begin_inset Quotes gld
3619 \begin_inset Quotes grd
3625 \begin_layout Itemize
3626 so opombe postavljene ob rob besedila, ne podenj;
3629 \begin_layout Itemize
3630 opombe na robu niso o¹tevilèene;
3633 \begin_layout Itemize
3634 ko opombo zvijete, bo poleg na robu postavljen klicaj.
3635 Ta klicaj se ne bo prikazal v stavljenem besedilu.
3638 \begin_layout Standard
3639 Spremenite svojo opombo v nogi v besedilo, jo izberite in spremenite v opombo
3641 Spet po¾enite LaTeX in poglejte, kako je videti opomba na robu.
3644 \begin_layout Standard
3649 : Uredite opombo v nogi v datoteki
3654 \begin_layout Section
3658 \begin_layout Standard
3659 \begin_inset LatexCommand \label{sec:bibliographies}
3663 Bibliografije so podobne navzkri¾nim sklicevanjem.
3664 Bibliografija pod naslovom
3665 \begin_inset Quotes gld
3669 \begin_inset Quotes grd
3672 na koncu spisa na¹teva seznam virov, na katere se lahko sklicujemo v spisu.
3673 Podobno kot pri naslovih razdelkov vam tudi tokrat LyX in LaTeX olaj¹ata
3674 delo s samodejnim ¹tevilèenjem bibliografskih postavk in samodejno spremembo
3675 sklicev, ko se spremenijo ¹tevilke sklicevanih postavk.
3678 \begin_layout Standard
3679 Pojdite na konec spisa in vklopite okolje
3684 Zdaj bo vsak vneseni odstavek pomenil vir.
3687 The Lyx Tutorial, by the LyX DocTeam
3690 Opazili boste, da LyX pred vsak vir samodejno postavi ¹katlo s ¹tevilko.
3691 Kliknite to ¹tevilko vira in prikazal se bo menu
3693 Postavka\InsetSpace ~
3701 , lahko uporabljate za sklicevanje na to postavko v spisu za LyX.
3702 Privzeto je ¹tevilo, vendar ga lahko spremenite tudi v besedo.
3708 \begin_inset Quotes gld
3712 \begin_inset Quotes grd
3715 , da si ga boste la¾je zapomnili.
3718 \begin_layout Standard
3719 Zdaj izberite mesto v spisu, kamor bi radi vstavili sklic.
3722 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
3723 Citiranje\SpecialChar \@.
3726 LyX nari¹e sivo ¹katlo s tremi vpra¹aji med oglatimi oklepaji in prika¾e
3732 Prvo polje v tem menuju se imenuje tudi
3736 , in to polje vam dovoljuje izbirati bibliografsko postavko, na katero se
3741 \begin_layout Standard
3742 Zato je pametno, da kljuèe poimenujete z enkratnimi in logiènimi imeni,
3743 namesto da pustite v polju
3753 S pu¹èico na padajoèem menuju na desni strani polja
3758 \begin_inset Quotes gld
3762 \begin_inset Quotes grd
3765 (trenutno je to edina bibliografska postavka).
3766 Zdaj po¾enite LaTeX in videli boste, da je sklic v besedilu v oglatih oklepajih
3767 in ka¾e na literarni vir na koncu spisa.
3770 \begin_layout Standard
3771 Kako se uporabljajo druga polja? Polje
3779 postavi v besedilo opombo (kot sklic na stran ali poglavje v sklicevani
3780 knjigi ali èlanku) v oglatih oklepajih poleg oznake vira.
3781 Èe ¾elite, da bodo imeli sklici v natisnjenem besedilu oznake namesto ¹tevilk
3782 (nekatere revije, na primer, uporabljajo
3783 \begin_inset Quotes gld
3787 \begin_inset Quotes grd
3790 , kadar se sklicujejo na Smithov èlanek iz leta 1995), uporabite polje
3796 Postavka\InsetSpace ~
3800 Kot ponavadi najdete podrobnosti v
3802 Uporabni¹kem vodniku
3807 \begin_layout Standard
3812 Uredite literarne vire in sklicevanje v datoteki
3817 \begin_layout Section
3821 \begin_layout Standard
3822 Na zaèetek spisa boste morda ¾eleli vkljuèiti vsebinsko kazalo.
3823 Z LyXom je to zelo preprosto.
3824 Med naslovom spisa in prvim naslovom razdelka pritisnite
3830 \begin_layout Standard
3831 Ne parajte si ¾ivcev s klikanjem ali brisanjem pred ¹tevilko razdelka.
3833 Tako ali tako ne morete urediti ¹tevilke razdelka, saj LyX sam skrbi za
3834 ¹tevilèenje razdelkov.
3843 stavi\SpecialChar \menuseparator
3844 Seznami\InsetSpace ~
3846 kazala\SpecialChar \menuseparator
3851 V ¹katli (imenovani tudi
3856 inset) v prvi vrstici spisa se bo prikazalo besedilo
3857 \begin_inset Quotes gld
3861 \begin_inset Quotes grd
3867 \begin_layout Standard
3868 Morda se to ne zdi preveè uporabno.
3869 Èe pa si boste ogledali svojo datoteko
3873 , boste videli, da je kazalo vsebine nastalo samo od sebe in da na¹teva
3874 ¹tevilne razdelke in podrazdelke va¹ega spisa.
3875 Kot ponavadi, èe preuredite razdelke ali ustvarite nove, boste videli te
3876 spremembe v datoteki
3880 , ko jo boste osve¾ili.
3883 \begin_layout Standard
3884 Vsebinsko kazalo se ne prika¾e v zaslonski razlièici spisa, saj ga tako
3885 ali tako ne morete neposredno urediti.
3886 Vendar lahko prika¾ete kazalo v posebnem oknu tako, da kliknete vstavek
3887 vsebinskega kazala ali z izbiro
3892 redi\SpecialChar \menuseparator
3902 \begin_layout Standard
3903 Ukaz prek menuja bo deloval tudi, èe ¹e nimate vstavka s kazalom vsebine.
3909 To je lahko zelo uporabno orodje.
3910 Okno s kazalom vsebine lahko uporabljate za premikanje po spisu.
3911 Èe kliknete naslov (pod)razdelka v oknu Vsebinsko\InsetSpace ~
3914 , se bo osvetlila vrstica in premaknil kazalec (v urejevalnem oknu LyXa)
3915 na to mesto v spisu.
3916 Za pomikanje po kazalu lahko uporabljate tudi tipke s pu¹èicami.
3917 Morda se vam bo celo zdelo pripravno, da pustite to okno med urejanjem
3918 spisov vedno odprto.
3921 \begin_layout Standard
3922 Vsebinskega kazala se znebite tako, da zbri¹ete njegovo oznako kot katerikoli
3926 \begin_layout Standard
3931 : Uredite vsebinsko kazalo v datoteki
3936 \begin_layout Chapter
3940 \begin_layout Standard
3941 LaTeX uporabljajo ¹tevilni znanstveniki za pisanje èudovitih enaèb brez
3942 krmilnih znakov, ki jih uporabljajo urejevalniki besedil in njihovi urejevalnik
3944 Vendar so ¹tevilni znanstveniki razoèarani, saj je pisanje enaèb v LaTeXu
3945 bolj programiranje kot pisanje.
3946 Na sreèo ima LyX podporo WYSIWYM za enaèbe.
3947 Èe ste vajeni LaTeXa, lahko ¹e vedno uporabljate vse obièajne matematiène
3948 ukaze LaTeXa, vendar se bodo prikazali v slogu WYSIWYM.
3949 Èe pa niste ¹e nikoli nièesar napisali v LaTeXu, vam bo
3951 Matematièna\InsetSpace ~
3954 omogoèila hitro in lahko pisanje matematike s profesionalnim videzom
3958 \begin_layout Standard
3959 LyX pa ne more preveriti, ali je tisto, kar pi¹ete tudi
3972 \begin_layout Section
3976 \begin_layout Standard
3977 Nekam v svoj spis za LyX napi¹ite:
3980 \begin_layout LyX-Code
3981 V¹eè mi je Einsteinov izrek E=mc^2,
3983 ker je tako preprost.
3986 \begin_layout Standard
3987 No, enaèba ni videti prav lepo, niti v datoteki
3991 ne; med èrkami in enaèajem ni presledka in
3992 \begin_inset Quotes gld
3996 \begin_inset Quotes grd
3999 bi radi napisali kot pravi eksponent.
4000 Za slabo stavljenje je krivo to, da LyXu nismo povedali, da bomo napisali
4001 matematièni izraz, zato ga je postavil kot vsako drugo besedilo.
4004 \begin_layout Standard
4005 Za matematiène zapise lahko uporabljate naèin Mathed, sicer znan kot matematièni
4007 Vanj vstopite s klikom gumba v orodni vrstici, na katerem v modrem pi¹e
4009 \begin_inset Formula $\frac{a+b}{c}$
4013 LyX bo odprl modri kvadratek s pravokotno vijolièno obrobo.
4018 , ki vam pove, da Mathed èaka, da boste nekaj vstavili, pravokotnik pa vam
4019 sporoèa, da ste v naèinu Mathed.
4020 LyX je postavil kazalec v modri kvadratek, zate vnoviè vpi¹ite
4025 Vpisani izraz je moder in modri kvadrat izgine, br¾ ko kraj vstavljanja
4031 in zapustite Mathed (pozor: z vnoviènim klikom gumba
4033 Matematièni\InsetSpace ~
4041 Vijolièni pravokotnik izgine, ostane le kazalec na desni strani izraza.
4042 Èe boste zdaj kaj vpisali, bo to spet navadno besedilo.
4045 \begin_layout Standard
4046 Po¾enite LaTeX in poglejte datoteko
4051 Opazili boste, da je izraz lepo stavljen, s presledki med èrkami in enaèajem
4053 \begin_inset Quotes gld
4057 \begin_inset Quotes grd
4061 Za èrke se v matematiènem naèinu predvideva, da pomenijo spremenljivke,
4062 zato so izpisane kurzivno.
4063 ©tevilke so le ¹tevilke.
4066 \begin_layout Standard
4067 Mathed je ¹e en zgled filozofije WYSIWYM.
4068 V LaTeXu lahko napi¹ete matematièni izraz kot besedilo in ukaze kot je
4075 ; to je lahko neprijetno, saj izraza ne vidite dokler ne po¾enete LaTeXa,
4076 in lahko izgubljate èas z iskanjem manjkajoèih oklepajev ali drugimi
4077 \begin_inset Quotes gld
4081 \begin_inset Quotes grd
4085 Po drugi strani se LyX ne trudi, da bi bil izraz na zaslonu stavljen popolno
4086 (WYSIWYG), a vam daje zelo dober vpogled v videz stavljenega izraza.
4087 Za profesionalno stavljenje potem poskrbi LaTeX.
4089 % primerov vam ne bo treba spreminjati velikosti pisave ali presledkov,
4090 ki jih naredi LaTeX.
4091 Tako se boste (oprostite, ker se ponavljamo) lahko osredotoèili na
4095 matematiènih zapisov, ne na njihovo obliko.
4098 \begin_layout Section
4102 \begin_layout Standard
4104 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
4108 \begin_inset Formula $E=1+mc^{2}$
4112 Uporabite tipke s pu¹èicami za premik kazalca na izraz.
4113 Ob vstopu v matematièni naèin boste opazili vijolièni pravokotnik, ki vam
4114 nakazuje, da ste spet v naèinu Mathed.
4123 za premik kazalca za znakom za enakost in napi¹ite
4124 \begin_inset Quotes gld
4128 \begin_inset Quotes grd
4132 Za izhod iz obrazca lahko spet uporabite tipke s pu¹èicami ali pa
4136 , in vijolièni pravokotnik bo spet izginil.
4137 Marsikomu se zdi priroèneje uporabljati pu¹èice, vendar lahko tudi kliknete
4138 kjerkoli v izrazu in s tem zaènete na tistem mestu urejati obrazec.
4141 \begin_layout Standard
4142 Razen pri posebnih tipkah, opisanih zgoraj, je tipkanje v matematiènem naèinu
4143 podobno urejanju navadnega besedila.
4144 Za brisanje uporabljajte
4153 Besedilo izberite bodisi s pu¹èicami bodisi z mi¹ko.
4154 V matematiènem naèinu deluje
4159 redi\SpecialChar \menuseparator
4162 , pa tudi izrezovanje in lepljenje.
4163 Pozorni pa bodite na naslednje: èe ste ravno desno od izraza v Mathedu
4172 ), se bo izbrisal celoten izraz.
4173 Na sreèo ga lahko priklièete nazaj z
4180 \begin_layout Standard
4181 Kaj pa, èe ¾elite spremeniti
4182 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
4186 \begin_inset Formula $E=mc^{2.5}+1$
4189 ? Spet lahko uporabite mi¹ko in kliknete pravo mesto.
4190 Lahko pa tudi uporabite tipke s pu¹èicami.
4191 Èe je kazalec takoj za èrko
4192 \begin_inset Quotes gld
4196 \begin_inset Quotes grd
4200 \begin_inset Quotes gld
4204 \begin_inset Quotes grd
4211 premaknil kazalec na raven eksponenta, prav pred
4212 \begin_inset Quotes gld
4216 \begin_inset Quotes grd
4221 \begin_inset Quotes gld
4225 \begin_inset Quotes grd
4233 in se vrnite na obièajno raven.
4234 Pravzaprav boste s pritiskom na
4238 kjerkoli v eksponentu premaknili kazalec takoj
4242 eksponent (da bi lahko potem napisali
4243 \begin_inset Quotes gld
4247 \begin_inset Quotes grd
4253 \begin_layout Standard
4254 Med plovbo po izrazu lahko uporabljate tudi
4259 Èe ste trenutno v strukturi Matheda (indeks, eksponent, ulomek, koren,
4260 oklepaji ali matrika, vsi ti so opisani v nadaljnjih razdelkih), pritisk
4265 premakne kazalec takoj za to strukturo, vendar ¹e ostanete v Mathedu.
4266 Ko je kazalec kjerkoli v eksponentu, pritisk na
4270 premakne kazalec ni¾je na obièajno raven in takoj za eksponent.
4271 To pomeni, da lahko napi¹ete
4272 \begin_inset Formula $E=mc^{1+x}-2$
4279 tipk s pu¹èicami; to vam bo, ko boste postali bolj izku¹eni, gotovo ljub¹e.
4280 Pazite le, da ne boste pritisnili
4284 med enico in znakom za plus, drugaèe boste zapustili eksponent.
4285 Na mestih, kjer te operacije nimajo smisla (denimo med
4286 \begin_inset Quotes gld
4290 \begin_inset Quotes grd
4294 \begin_inset Quotes gld
4298 \begin_inset Quotes grd
4309 \begin_layout Standard
4322 uporabljamo za dodajanje razmikov med dele enaèbe.
4323 Ta razmik je stvar stavljenja, zato bi ga morali prepustiti LyXu/LaTeXu
4325 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:whitespace}
4330 Èe niste zadovoljni, lahko uporabite tudi katerega od naèinov za fino stavljenj
4331 e razmikov -- veè o tem izveste v
4333 Uporabni¹kem vodniku
4335 -- vendar se ne ukvarjajte s finim stavljenjem, dokler spisa ne dokonèate.
4343 \begin_layout Standard
4344 Vedite, da za matematiènim izrazom ne bo presledka, èe ga zapustite s pritiskom
4350 To je v redu, èe vpisujete vejico ali piko, a èe ¾elite vpisati za obrazcem
4351 ¹e kak¹no besedo, morate eksplicitno pritisniti
4355 po izhodu iz Matheda.
4356 Vendar obstaja bli¾njica, èe ste na koncu izraza v Mathedu: v tem primeru
4365 izpi¹e presledek za izrazom.
4367 \begin_inset Quotes gld
4371 \begin_inset Formula $f=ma$
4374 je moja najljub¹a enaèba
4375 \begin_inset Quotes grd
4379 \begin_inset Quotes gld
4383 \begin_inset Formula $f=ma$
4386 je moja najljub¹a enaèba
4387 \begin_inset Quotes grd
4393 \begin_layout Section
4394 Eksponenti in indeksi
4397 \begin_layout Standard
4398 Eksponent lahko vnesete na menuju
4405 , vendar je preprosteje pritisniti znak za streho
4406 \begin_inset Quotes gld
4410 \begin_inset Quotes grd
4414 LyX vstavi mesto vstavljanja (modri kvadrat, saj se spomnite?) v eksponent
4415 tako, da se bo vse, kar boste pisali, prikazalo v eksponentu in v manj¹i
4417 Vse, kar boste pisali do pritiska na
4425 za popoln izhod iz Matheda), se bo izpisalo v eksponentu.
4428 \begin_layout Standard
4429 Tudi pisanje indeksov je enako preprosto -- pisanje pod ravnijo zaènete
4430 s pritiskom na podèrtaj,
4431 \begin_inset Quotes gld
4435 \begin_inset Quotes grd
4439 Lahko pi¹ete indekse indeksov in eksponente eksponentov, kot v temle izrazu:
4441 \begin_inset Formula $A_{a_{0}+b^{2}}+C^{a_{0}+b^{2}}$
4448 \begin_layout Standard
4453 : Postavite enaèbo 1 v datoteki
4457 v matematièni naèin.
4460 \begin_layout Section
4466 \begin_layout Standard
4469 Matematièna\InsetSpace ~
4472 omogoèa vstavljanje simbolov ali izvajanje ¹tevilnih zapletenih funkcij
4474 Marsikatero od teh funkcij lahko izvedete s tipkovnico ali prek menuja
4483 Vendar se bomo osredotoèili na uporabo
4485 Matematiène\InsetSpace ~
4488 zato, da vas bomo seznanili s tem, kar je na voljo.
4489 Pozneje se lahko nauèite ¹e bli¾njice s tipkovnico, morda iz drugih priroènikov.
4492 Matematièno\InsetSpace ~
4495 in jo med branjem tega razdelka pustite odprto.
4498 \begin_layout Subsection
4499 Gr¹ke èrke in simboli
4502 \begin_layout Standard
4503 Èe kliknete gumb z oznako
4504 \begin_inset Quotes gld
4508 \begin_inset Formula $\Gamma\rho\varepsilon\varepsilon\kappa$
4512 \begin_inset Quotes grd
4515 , boste priklicali menu, s katerega lahko izberete gr¹ko èrko, ki se bo
4516 pokazala pod kazalcem.
4517 Vedite, da je nekaj razlièic èrk epsilon, pi, phi, theta in sigma.
4518 Èe pi¹ete besedilo in izberete kaj z
4520 Matematiène\InsetSpace ~
4523 , se bo naèin Mathed odprl samodejno; to je prikladna bli¾njica.
4526 \begin_layout Standard
4527 ©tirje drugi gumbi na dnu
4529 Matematiène\InsetSpace ~
4532 vam dovoljujejo izbirati iz velike tabele simbolov, ki se uporabljajo v
4533 matematiki: razliène pu¹èice, znaki za relacije, operatorji, vsote in integrali.
4534 Vedite, da vam indeksiranje in eksponiranje omogoèata uporabo spodnjih
4535 in zgornjih meja pri vsotah in integralih.
4536 Zadnji gumb pomeni strah vzbujajoèo toèko razno.
4538 \begin_inset Quotes gld
4541 Nothing you can do that can't be done\SpecialChar \ldots{}
4543 \begin_inset Formula $\heartsuit$
4547 \begin_inset Quotes grd
4553 \begin_layout Subsection
4554 Kvadratni koreni, poudarki in oklepaji
4557 \begin_layout Standard
4558 Kvadratni koren napi¹ete s klikom gumba z znakom kvadratnega korena.
4559 Prika¾e se kvadratni koren in kazalec je na novem mestu vstavljanja pod
4561 Lahko vpisujete spremenljivke, ¹tevila, druge kvadratne korene, ulomke,
4563 LyX bo samodejno razvlekel kvadratni koren, da bo ta lahko pokril korenjenec.
4566 \begin_layout Standard
4567 Podobno izvedete poudarjanje znaka (
4568 \begin_inset Formula $\overrightarrow{v}$
4571 ) ali skupine znakov (
4572 \begin_inset Formula $\overrightarrow{a+b}$
4580 , na katerem je modri kvadrat s èrno tildo\InsetSpace ~
4581 (~) nad njim, in s tem odprite
4587 Kliknite okrasek in LyX ga bo izpisal z mestom vstavljanja pod (ali nad)
4589 Vpi¹ite, kar ¾elite, na mesto vstavljanja in pritisnite
4594 \begin_inset Quotes gld
4598 \begin_inset Quotes grd
4604 \begin_layout Standard
4605 Oklepaji, kot so okrogli, oglati in zaviti, delujejo podobno, a so malce
4611 , ki je videti kot moder kvadrat, obkro¾en z oklepaji, da se prika¾e okno
4617 Kliknite levi oklepaj z
4626 (Namesto tega lahko uporabite radijska gumba, oznaèena z
4627 \begin_inset Quotes gld
4631 \begin_inset Quotes grd
4635 \begin_inset Quotes gld
4639 \begin_inset Quotes grd
4642 , in potem kliknete oklepaje z
4646 .) Va¹ trenutni izbor oklepajev je prikazan v ¹katli na vrhu okna.
4647 Privzeto je to par okroglih oklepajev, a s to splo¹no metodo izbiranja
4648 lahko izberete par zavitih oklepajev, zaviti oklepaj in okrogli zaklepaj
4649 ali celo prazen kvadrat, da dobite nekaj kot
4650 \begin_inset Quotes gld
4654 \begin_inset Formula $a=\left\langle 7\right.$
4658 \begin_inset Quotes grd
4661 (prazni oklepaj je v LyXu prikazan kot prekinjena èrna èrta, ki pa je v
4662 izhodu ne bo videti).
4665 \begin_layout Standard
4666 Ko izberete svoje oklepaje, kliknite
4671 in jih s tem prenesite v svoj izraz (ali pritisnite
4675 , èe ¾elite pustiti okno odprto za naslednjiè).
4676 Èe ste leni, lahko v matematiènem naèinu vpi¹ete prave oklepaje, namesto
4677 da jih izbirate z oknom
4682 Vendar bodo ti roèno vneseni oklepaji enako veliki kakor navadno besedilo;
4683 to bo videti slabo, èe imate med oklepaji velik ulomek ali matriko.
4688 lahko zagotovite, da so velikosti oklepajev prilagojene dejanski vsebini.
4691 \begin_layout Standard
4692 Oklepaje ali znake za kvadratni koren lahko postavljate tudi na ¾e obstojeèe
4694 Izberite del obrazca, ki ga ¾elite prilagoditi, in potem kliknite na ¾eleni
4697 Matematièni\InsetSpace ~
4701 To poskusite uporabiti in spremenite Newtonov drugi zakon iz skalarne oblike
4703 \begin_inset Formula $f=ma$
4707 \begin_inset Formula $\overrightarrow{f}=m\overrightarrow{a}$
4711 Ko boste enkrat spoznali matrike, boste lahko tako dodajali oklepaje okoli
4715 \begin_layout Subsection
4719 \begin_layout Standard
4720 V Mathedu je preprosto pisati ulomke.
4721 Samo gumb z ulomkom na
4723 Matematièni\InsetSpace ~
4726 , ki prikazuje ulomek z modrima kvadratoma namesto ¹tevca in imenovalca,
4728 LyX zapi¹e v ulomek dve mesti vstavljanja.
4729 Kot bi predvidevali, se lahko po ulomku premikate s tipkami s pu¹èicami
4731 Kliknite zgornji kvadrat in napi¹ite
4732 \begin_inset Quotes gld
4736 \begin_inset Quotes grd
4745 \begin_inset Quotes gld
4749 \begin_inset Quotes grd
4753 Zapisali ste ulomek! Seveda lahko v vsako od tistih dveh ¹katel napi¹ete
4754 karkoli: spremenljivke z eksponenti, kvadratne korene, druge ulomke ali
4758 \begin_layout Standard
4763 : Postavite enaèbo 2 v datoteki
4767 v matematièni naèin.
4770 \begin_layout Subsection
4771 Naèin TeX: Limite, log, sin in drugi
4774 \begin_layout Standard
4775 Èrke v matematiènem naèinu veljajo za spremenljivke, zato LyX misli, da
4777 \begin_inset Quotes gld
4781 \begin_inset Quotes grd
4784 v matematiènem naèinu pravzaprav vnesti produkt treh spremenljivk,
4785 \begin_inset Formula $s$
4789 \begin_inset Formula $i$
4793 \begin_inset Formula $n$
4797 Tri èrke bodo stavljene kurzivno, èeprav ste pravzaprav mislili postaviti
4799 \begin_inset Quotes gld
4803 \begin_inset Quotes grd
4807 Poleg tega LyX ne bo dodal presledka med besedi
4808 \begin_inset Quotes gld
4812 \begin_inset Quotes grd
4816 \begin_inset Quotes gld
4820 \begin_inset Quotes grd
4827 le zapustite matematièni naèin).
4829 \begin_inset Quotes gld
4833 \begin_inset Formula $\sin x$
4837 \begin_inset Quotes grd
4841 \begin_inset Quotes gld
4845 \begin_inset Formula $sinx$
4849 \begin_inset Quotes grd
4855 \begin_layout Standard
4857 \begin_inset Quotes gld
4861 \begin_inset Quotes grd
4870 Matematièni\InsetSpace ~
4875 \begin_inset Quotes gld
4879 \begin_inset Quotes grd
4882 v pokonèni rdeèi pisavi, znani tudi kot
4887 Celotna beseda se obravnava kot en simbol, zato jo pritisk na
4893 \begin_inset Quotes gld
4897 \begin_inset Quotes grd
4900 ; izpisan bo v modri kurzivni pisavi, kot bi v Mathedu tudi prièakovali.
4905 bo izraz pravilno stavljen.
4909 \begin_layout Standard
4910 Drugi ukazi, ki jih morate vnesti v naèinu TeX z uporabo opisne ¹katle
4914 obsegajo druge trigonometriène funkcije in njihove inverze, hiperboliène
4915 funkcije, logaritme, limite in ¹e kar nekaj drugih.
4916 Te funkcije lahko prenesejo tudi indekse ali eksponente, potrebne za vnos
4918 \begin_inset Quotes gld
4922 \begin_inset Formula $\cos^{2}\theta$
4926 \begin_inset Quotes grd
4930 \begin_inset Quotes gld
4934 \begin_inset Formula $\lim_{n\rightarrow\infty}$
4938 \begin_inset Quotes grd
4944 \begin_layout Standard
4949 : Postavite enaèbo 3 v datoteki
4953 v matematièni naèin.
4956 \begin_layout Subsection
4960 \begin_layout Standard
4961 \begin_inset LatexCommand \label{sec:matrices}
4971 Matematièni\InsetSpace ~
4979 premore dva pomièna drsnika, ki omogoèata izbiranje ¹tevila vrstic in stolpcev
4981 Izberite dve vrstici in tri stolpce in pritisnite
4991 LyX pripravi ¹est mest vstavljanja v matriki reda
4992 \begin_inset Formula $2\times3$
4996 Kot po navadi lahko tudi tokrat na vsako mesto vstavljanja vstavite poljubni
4997 izraz v Mathedu (kvadratni koren, drugo matriko itd.).
4998 Èe ¾elite, lahko celo pustite nekatera mesta vstavljanja prazna.
5001 \begin_layout Standard
5002 Za vodoravno premikanje iz enega stolpca matrike v drugega lahko uporabljate
5007 , lahko pa uporabljate tudi tipke s pu¹èicami -- pritisk na
5011 na koncu prve ¹katle vas bo premaknil v naslednjo,
5015 vas premakne v naslednjo vrsto itd.
5018 \begin_layout Standard
5019 Veè o tem, kako spremeniti vodoravno poravnavo vsakega stolpca in kako spremenit
5020 i navpièni polo¾aj celotne matrike, najdete v
5022 Uporabni¹kem vodniku
5025 Vedite, da naj bi za pisanje tabele, v kateri je le besedilo, uporabili
5026 èudovito podporo v LyXu za tabele, ne pa da se trudite pisati besedilo
5030 \begin_layout Subsection
5034 \begin_layout Standard
5035 Vsi izrazi, ki smo jih napisali doslej, so bili v isti vrstici kot besedilo
5036 pred njimi in za njimi -- tak¹ni izrazi so znani kot
5037 \begin_inset Quotes gld
5041 \begin_inset Quotes grd
5045 To zadostuje za kratke, preproste izraze, vendar jih morate, èe ¾elite
5046 pisati veèje, ali èe ¾elite, da bi izrazi izstopali iz besedila, pisati
5048 Poleg tega lahko le prikazane izraze oznaèujete in ¹tevilèite (glej
5052 ) in veèvrstiène enaèbe (glej razdelek
5053 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:multiline}
5057 ) morajo biti v prikaznem naèinu.
5060 \begin_layout Standard
5063 Matematièni\InsetSpace ~
5070 , ki ponazarja dve vrstici besedila pred usredinjeno modro ¹katlo in za
5072 LyX odpre mesto vstavljanja, vendar je to mesto v naslednji vrstici in
5074 Zdaj vpi¹ite izraz in po¾enite LaTeX, da ga boste videli.
5079 pravzaprav preklaplja; zdaj ga uporabite ter postavite nekaj va¹ih izrazov
5080 v prikazni naèin in nazaj.
5083 \begin_layout Standard
5084 Prikazni naèin se malce razlikuje od navadnega Matheda:
5087 \begin_layout Itemize
5088 privzeta pisava je za nekatere simbole, kot sta
5089 \begin_inset Formula $\sum$
5093 \begin_inset Formula $\int$
5099 \begin_layout Itemize
5100 indeksi in eksponenti za limite in vsote (vendar ne tudi za integrale) so
5101 izpisani pod simbolom namesto poleg njega;
5104 \begin_layout Itemize
5105 besedilo je usredinjeno.
5108 \begin_layout Standard
5109 Razen teh razlik pa so si prikazani in zajeti izrazi zelo podobni.
5112 \begin_layout Standard
5113 ©e zadnji napotek o stavljenju prikazanih enaèb: bodite previdni pri tem,
5114 ali vstavljate svojo enaèbo v nov odstavek ali ne.
5115 Èe va¹a enaèba nastopa sredi stavka ali odstavka, ne pritisnite
5120 To bi povzroèilo nastanek novega odstavka takoj
5124 enaèbo in besedilo bi bilo zamaknjeno; tega verjetno ne ¾elite.
5127 \begin_layout Standard
5132 : Postavite razliène enaèbe v
5136 v prikazni naèin in si oglejte, kako razlièno se stavijo.
5139 \begin_layout Standard
5144 : Z uporabo razliènih orodij, ki ste jih spoznali v tem razdelku, bi morali
5145 znati postaviti enaèbo, kot je:
5146 \begin_inset Formula \[
5147 f(x)=\left\{ \begin{array}{cc}
5150 \sum_{i=1}^{5}\alpha_{i}+\sqrt{-\frac{1}{x}} & x<0\end{array}\right.\]
5157 \begin_layout Section
5161 \begin_layout Standard
5162 \begin_inset LatexCommand \label{sec:multiline}
5166 Poskusite napisati naslednje enaèbe in poglejte izhodno datoteko
5171 Vnesti boste morali dve razlièni enaèbi v prikaznem naèinu.
5174 \begin_layout Standard
5175 \begin_inset Formula \[
5183 \begin_layout Standard
5184 \begin_inset Formula \[
5192 \begin_layout Standard
5193 To sploh ni videti dobro! Èe napi¹ete dve ali veè enaèb zapored, so videti
5194 veliko bolje, èe so njihovi enaèaji poravnani; to ¹e posebej dr¾i, èe druga
5195 enaèba nima leve strani.
5196 LyX vam dovoljuje pisati veèvrstiène enaèbe z nekaj nadzora nad njihovim
5200 \begin_layout Standard
5201 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5203 & = & 5y\end{eqnarray*}
5210 \begin_layout Standard
5215 bolje! Enaèaja sta poravnana in med enaèbama je manj navpiènega presledka.
5218 \begin_layout Standard
5219 Za zaèetek pisanja veèvrstiène enaèbe odprite prikazni naèin Matheda in
5225 LyX bo izpisal dve vrstici, od katerih bo vsaka imela tri mesta vstavljanja.
5226 Kot pri matrikah lahko uporabljate mi¹ko, pu¹èice ali
5230 za premikanje z enega mesta vstavljanja na drugo.
5231 Poskusite reproducirati zgornjo dvovrstièno enaèbo.
5232 Vedite, da je v veèvrstièni enaèbi povsem dovoljeno pustiti eno ali veè
5233 mest vstavljanja praznih.
5234 To je lahko uporabno v primerih, kot je zgornji, ali za razdelitev zelo
5235 dolgih enaèb, denimo:
5238 \begin_layout Standard
5239 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5241 & & +e+f+g\end{eqnarray*}
5248 \begin_layout Standard
5249 LyX bo poravnal drugo (sredi¹èno) polje vsake vrstice, zato boste navadno
5250 v to polje postavili enaèaje ali druge relacijske simbole, èeprav lahko
5251 tja postavite, karkoli ¾elite.
5252 Vendar ne uporabljajte veèvrstiènih enaèb za izpis matrike; za to uporabite
5253 matriko (glej razdelek
5254 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:matrices}
5261 \begin_layout Standard
5262 Èe ¾elite ¹e veè enaèb, uporabite
5266 za novo vrstico s tremi praznimi mesti vstavljanja.
5267 Èe niste na koncu vrstice, ko to storite, se bo preostanek trenutne vrstice
5273 , ko ste ¾e napisali (enovrstièno) enaèbo, bo vsa enaèba v prvem polju.
5274 Postavite kazalec pred enaèaj in pritisnite
5278 , da ga premaknete v drugo polje.
5279 Potem se premaknite za enaèaj in spet uporabite
5283 za premik desne strani enaèbe v tretje polje.
5284 Poskusite spremeniti svojo enaèbo
5285 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
5289 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5291 & = & mc\times c\end{eqnarray*}
5298 \begin_layout Standard
5299 Èe napi¹ete preveè vrstic, postavite kazalec na konec vrstice in uporabite
5305 za izbris naslednje.
5306 To bo zbrisalo znak za konec vrstice in zdru¾ilo naslednjo vrstico (vsa
5307 njena tri mesta) s koncem trenutne.
5308 Èe je naslednja vrstica prazna, jo bo to zbrisalo.
5314 , ko niste na koncu vrstice, lahko povzroèi èudno vedenje.
5317 \begin_layout Section
5321 \begin_layout Standard
5322 Mathed zmore ¹e veliko veè.
5323 Do zdaj ste se ¾e udomaèili v osnovah, zato le poglejte v
5330 \begin_layout Itemize
5331 oznaèevati in ¹tevilèiti izraze;
5334 \begin_layout Itemize
5335 spreminjati vrsto in obliko pisav, npr., v izrazu uporabiti polkrepko besedilo.
5336 Tu bomo zapisali, da klik gumba
5338 Matematièni\InsetSpace ~
5341 v orodni vrstici, ko ste ¾e v Mathedu, omogoèa pisanje pokonènih èrk, dokler
5342 ne pritisnete (neza¹èitenega) presledka;
5345 \begin_layout Itemize
5346 na fino urediti velikost pisav in presledkov v izrazu (ne skrbite za to
5347 pred dokonèno predrazlièico!);
5350 \begin_layout Itemize
5352 Ti so zelo moèno orodje, saj jih lahko definirate enkrat na vrhu spisa
5353 in uporabljate v vsem spisu.
5354 Èe spremenite definicijo makroukaza, se bo spremenil sklic na ta makroukaz
5356 Makroukazi lahko vzamejo tudi argumente;
5359 \begin_layout Itemize
5360 poèeti ¹tevilne druge stvari, ki jih v tem
5364 nismo utegnili omeniti.
5367 \begin_layout Chapter
5371 \begin_layout Section
5372 Druge poglavitne odlike LyXa
5375 \begin_layout Standard
5376 Nismo na¹teli vseh ukazov LyXa in tega tudi ne nameravamo.
5377 Èe vas zanima kaj veè, kot po navadi poglejte v
5382 Natanèna vloga vseh menujskih ukazov je opisana v
5384 Referenènem priroèniku
5387 Omenili bomo le nekaj pomembnej¹ih stvari, ki jih lahko postori LyX\SpecialChar \ldots{}
5391 \begin_layout Itemize
5392 LyX ima podporo WYSIWYG za tabele.
5398 stavi\SpecialChar \menuseparator
5415 ter vam omogoèil dodatno izèrpno urejanje.
5418 \begin_layout Itemize
5419 LyX podpira tudi vstavljanje slik v postscriptu (ali surovem LaTeXu) v spise.
5425 stavi\SpecialChar \menuseparator
5429 Potem kliknite sliko ter izberite datoteko, ki naj se vkljuèi, kot zasuka
5430 ali faktor poveèave, itd.) Tabele in slike imajo lahko razlage in LyX zna
5431 sam narediti seznam slik in/ali tabel.
5434 \begin_layout Itemize
5435 Podprt je nadzor razlièic spisov z uporabo sistema RCS (podrobnosti v
5442 \begin_layout Itemize
5443 LyX je zelo nastavljiv.
5444 Na ¹tevilne naèine je mogoèe nastaviti vse, od videza okna z LyXom do videza
5451 omoè\SpecialChar \menuseparator
5457 \begin_layout Itemize
5458 LyX razvija skupina programerjev s petih celin.
5459 Zato ima LyX bolj¹o podporo neangle¹kim jezikom (sloven¹èini, nizozem¹èini,
5460 nem¹èini, gr¹èini, èe¹èini, tur¹èini\SpecialChar \ldots{}
5461 ) kot marsikateri drug urejevalnik
5463 Lahko pi¹ete spise v razliènih jezikih, lahko pa tudi nastavite LyX, da
5464 bo prikazoval svoje menuje in sporoèila o napakah v neangle¹kih jezikih.
5467 \begin_layout Itemize
5468 LyX lahko bere spise, pisane v LaTeXu.
5470 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:relyx}
5477 \begin_layout Itemize
5478 Pravopisne napake v spisu preverite z
5483 redi\SpecialChar \menuseparator
5491 \begin_layout Standard
5492 Vedite, da èrkovalnik preveri spis le od kazalca do konca spisa.
5500 \begin_layout Section
5501 LyX za uporabnike LaTeXa
5504 \begin_layout Standard
5505 \begin_inset LatexCommand \label{sec:latexusers}
5509 Èe o LaTeXu ne veste nièesar, vam tega razdelka ni treba brati.
5510 Najbr¾ se boste raje najprej ¾eleli
5514 kaj o LaTeX-u in ¹ele potem prebrali tale razdelek.
5515 Vendar bo mnogim, ki bodo zaèeli uporabljati LyX, LaTeX ¾e domaè.
5516 Èe tudi vi sodite mednje, se morda spra¹ujete, ali LyX lahko res postori
5517 vse, kar zmore LaTeX.
5518 Na kratko bi lahko rekli, da LyX zmore tako ali drugaèe skoraj vse, kar
5519 zmore LaTeX, da pa vsekakor poenostavi veèino priprav spisov v LaTeXu.
5520 Trenutno je malce neroden pri spreminjanju starih spisov v LaTeXu in ¹e
5521 ponekod drugod, vendar se bodo poznej¹e razlièice LyXa teh te¾av otresle.
5524 \begin_layout Standard
5525 Ker je to le uèbenik, bomo omenili le tisto, kar bo zanimalo najveè novih
5527 Da bi ohranili kratkost
5531 , torej tu podajmo le najnujnej¹e.
5534 Uporabni¹kem vodniku
5536 je zbrana veèina podatkov o razlikah med LyXom in LaTeXom in navodila,
5537 kako uporabiti razliène zvijaèe, ki jih ponuja LaTeX, v LyXu.
5540 \begin_layout Subsection
5544 \begin_layout Standard
5545 Vse, kar vnesete v naèinu TeX, se dobesedno prenese LaTeXu in je na zaslonu
5546 vidno v rdeèi barvi.
5547 V naèin TeX vstopite z izbiro
5549 Videz\SpecialChar \menuseparator
5553 ali èe kliknete rdeèi preklopni gumb v orodni vrstici.
5556 \begin_layout Standard
5557 V Mathedu se naèin TeX obravnava malce drugaèe.
5558 Vanj vstopite tako, da pritisnete nagibnico.
5559 Nagibnica se ne izpi¹e, a vse, kar boste vpisali po tem, se prika¾e v rdeèi
5561 Naèin TeX lahko zapustite s pritiskom
5565 ali kakega drugega neabecednega znaka, kot je ¹tevilka, podèrtaj, streha
5567 Ko zapustite naèin TeX, bo LyX spremenil va¹ ukaz v WYSIWYM, èe ga prepozna.
5568 Èe torej v Mathedu napi¹ete
5578 , bo LyX spremenil rdeèi napis
5579 \begin_inset Quotes gld
5583 \begin_inset Quotes grd
5587 \begin_inset Quotes gld
5591 \begin_inset Formula $\gamma$
5595 \begin_inset Quotes grd
5599 To deluje skoraj pri vseh nezapletenih matematiènih makroukazih (èeprav
5600 vedite, da bodo funkcije, kot je
5606 , ¹e vedno ostale rdeèe, saj so ¾e v obliki WYSIWYM).
5607 To je lahko hitrej¹e kot uporaba
5609 Matematiène\InsetSpace ~
5612 in je posebej primerno za izku¹ene uporabnike LaTeXa.
5615 \begin_layout Standard
5616 Kot poseben primer, èe v matematiènem naèinu TeX vpi¹ete zaviti oklepaj,
5617 bo Mathed izpisal rdeèi zaviti oklepaj
5621 zaklepaj, vas potem odvedel
5625 naèina TeX in postavil kazalec med zavita oklepaja.
5626 Tako je bolj priroèno vpisovati ukaze, ki zahtevajo argument, a jih Mathed
5630 \begin_layout Standard
5631 LyX (¹e?) ne zmore èisto vsega, kar zmore LaTeX.
5632 Nekatere eksotiène funkcije sploh niso podprte, medtem ko druge delujejo,
5633 a rezultati niso vidni v obliki WYSIWYG.
5634 Naèin TeX dovoljuje uporabnikom, da popolnoma izkoristijo pro¾nost LaTeXa,
5635 pri tem pa lahko uporabljajo vse prikladne oblike LyXa, kot je matematika
5636 WYSIWYG, tabele in urejanje.
5637 LyX nikoli ne bo mogel podpirati vseh paketov za LaTeX.
5644 v vzglavju (glej razdelek
5645 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:preamble}
5649 ) lahko uporabite katerikoli paket, ki ga ¾elite -- èeprav ne boste imeli
5650 podpore WYSIWYG za vse odlike tega paketa.
5653 \begin_layout Subsection
5654 Uvoz spisov v LaTeXu --
5659 \begin_layout Standard
5660 \begin_inset LatexCommand \label{sec:relyx}
5664 Datoteko za LaTeX lahko uvozite v LyX z uporabo
5669 atoteka\SpecialChar \menuseparator
5674 voz\SpecialChar \menuseparator
5678 To bo poklicalo skript v perlu, imenovan
5682 -- ta bo ustvaril datoteko
5690 -- in potem odprlo to datoteko.
5691 Èe sprememba ne deluje, poskusite priklicati
5699 \begin_layout Standard
5700 Ob namestitvi LyXa se v isti imenik kot program
5704 namesti tudi posebna izvedljiva datoteka, imenovana
5711 /usr/local/bin/reLyX
5718 potrebuje Perl (ko smo to pisali, razlièico 5.002).
5723 , morda brez natanènej¹ih izbir.
5726 \begin_layout Standard
5731 bo spremenil veèino legalnega LaTeXa, a ne vsega.
5732 Tisto, èesar ne razume, bo pustil v naèinu TeX, da boste lahko po spremembi
5737 om na¹li rdeèe besedilo in ga roèno popravili, da bo videti prav.
5740 \begin_layout Standard
5745 u je posveèena posebna stran referenènega priroènika.
5746 Preberite jo in ugotovite, kateri ukazi in okolja LaTeXa ¹e niso podprti,
5747 morebitne hro¹èe (in kako se jim izogniti) ter kako uporabljati razliène
5751 \begin_layout Subsection
5752 Prevajanje spisov v LyXa v LaTeX
5755 \begin_layout Standard
5756 Morda boste ¾eleli preoblikovati spis v LyXu v datoteko za LaTeX.
5757 Denimo, da bi jo sodelavec ali soavtor, ki nima LyXa, ¾elel prebrati.
5758 Z LyXom je to zelo preprosto.
5764 atoteka\SpecialChar \menuseparator
5769 zvoz\SpecialChar \menuseparator
5774 To bo ustvarilo datoteko
5783 LyX venomer ustvarja zaèasne datoteke za LaTeX, ko pregledujete ali tiskate
5784 datoteke, zato je zelo dober v ustvarjanju LaTeXa.
5787 \begin_layout Subsection
5791 \begin_layout Subsubsection
5795 \begin_layout Standard
5798 Videz\SpecialChar \menuseparator
5801 poskrbi za ¹tevilne izbire, ki bi jih sicer vnesli z ukazom
5808 Tu spremenite razred, privzeto velikost pisave in papirja.
5809 Dodatne izbire za ukaz
5815 lahko vnesete na obmoèje
5817 Dodatne\InsetSpace ~
5823 \begin_layout Subsubsection
5827 \begin_layout Standard
5828 \begin_inset LatexCommand \label{sec:preamble}
5832 Èe imate posebne ukaze, ki bi jih radi vnesli v vzglavje datoteke za LaTeX,
5833 jih lahko uporabite tudi v spisu za LyX.
5836 Videz\SpecialChar \menuseparator
5837 Vzglavje\InsetSpace ~
5841 in jih vpi¹ite v sve¾e odprto okno.
5842 Vse, kar boste napisali, se bo (kot v naèinu TeX) preneslo neposredno LaTeXu.
5845 \begin_layout Subsection
5849 \begin_layout Standard
5850 LyX ima dobro, a ne polno podporo BibTeXu.
5851 Ta vam omogoèa gradnjo baz podatkov literarnih sklicev, ki jih lahko uporabljat
5852 e v razliènih spisih.
5855 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
5856 Seznami\InsetSpace ~
5858 kazala\SpecialChar \menuseparator
5863 za vstavitev datoteke
5868 Kliknite nastalo ¹katlo
5869 \begin_inset Quotes gld
5872 Reference, ustvarjene z BibTeXom
5873 \begin_inset Quotes grd
5876 in dobili boste menu z imenom
5886 vpi¹ite, kar bi sicer vpisali med zavita oklepaja ukaza
5894 \begin_layout Standard
5895 Kot v navadnem LaTeXu morajo biti razlièni viri loèeni z vejicami brez nevidnih
5896 znakov (presledkov in predelènikov).
5906 vpi¹ite, kar bi sicer vpisali v zavitih oklepajih ukaza
5915 \begin_layout Standard
5916 Ko ste to storili, lahko uporabljate sklice na katerikoli zajeti vir z ukazom
5922 stavi\SpecialChar \menuseparator
5926 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:bibliographies}
5931 LyX bo poskrbel za poganjanje BibTeXa.
5933 \begin_inset Quotes gld
5936 dobro, a ne polno podporo
5937 \begin_inset Quotes grd
5940 , pravimo zato, ker LyX ne more ustvariti datotek
5944 in ne boste dobili seznama vseh virov v va¹i datoteki
5955 \begin_layout Subsection
5959 \begin_layout Standard
5960 Za¹èiteni presledek vstavite s kombinacijo
5965 Na zaslonu se bo prikazal majhen ro¾nat
5966 \begin_inset Quotes gld
5970 \begin_inset Quotes grd
5979 Vse o drugih posebnih znakih, skupaj s tropièjem, prisiljenim prelomom
5980 vrstice in mestom delitve besede, najdete v menuju
5985 stavi\SpecialChar \menuseparator
5986 Posebni\InsetSpace ~
5992 \begin_layout Section
5996 \begin_layout Standard
5997 Vèasih, ko boste LaTeXali spis, bodo nastale napake, ki jih ne razumeta
5998 niti LyX niti LaTeX.
5999 Ko se to zgodi, bo LyX ustvaril ¹katlo z obvestilom o napaki (okno, v katerem
6001 \begin_inset Quotes gld
6005 \begin_inset Quotes grd
6009 Klik te ¹katle bo odprl okno, ki bo pokazalo, za kak¹no napako gre.
6010 Èe ste vi storili nekaj narobe z LyXom, bo to napaka v LyXu.
6011 Te bi morale biti zelo zelo redke.
6012 Èe je imel te¾ave LaTeX (najpogosteje se to zgodi s tistim, kar je napisano
6013 v naèinu TeX), bo LyX le povzel sporoèilo o napaki, ki ga je sporoèil LaTeX.