1 #LyX 1.4.0cvs created this file. For more info see http://www.lyx.org/
10 \paperfontsize default
17 \paperorientation portrait
20 \paragraph_separation indent
22 \quotes_language german
26 \paperpagestyle headings
27 \tracking_changes false
53 \begin_inset Note Note
56 \begin_layout Standard
59 junija 2000 dopolnjeno s pripombami lektorice
62 \begin_layout Standard
78 \begin_layout Standard
81 \begin_inset LatexCommand \tableofcontents{}
98 \begin_layout Standard
100 Ta datoteka je namenjena vsem vam, ki niste ¹e nikoli sli¹ali za LaTeX ali
101 pa ga ne znate prav dobro uporabljati.
102 No, le brez panike -- za to, da bi lahko uporabljali LyX, se vam ne bo
104 To je, navsezadnje, poglavitna poanta LyXa: ponuditi skoraj WYSIWYG
108 \begin_layout Standard
110 What You See Is What You Get --
111 \begin_inset Quotes gld
114 to kar vidi¹, to dobi¹
115 \begin_inset Quotes grd
124 Vseeno pa se nekaterih stvari morate nauèiti, da bi LyX lahko uèinkovito
128 \begin_layout Standard
130 Nekateri ste verjetno naleteli na tale spis, ker ste posku¹ali vstaviti
131 dva presledka za piko ali tri prazne vrstice med odstavkoma.
132 Kar precej ¾ivcev vas je stalo, preden ste ugotovili, da tega ne morete
134 Ugotovili boste, da veèina drobnih trikov, ki ste jih bili vajeni iz drugih
135 urejevalnikov besedil, v LyXu ne deluje.
136 Veèina urejevalnikov besedil, ki ste jih uporabljali doslej, zahteva roèno
137 vstavljanje vseh presledkov, sprememb pisave in tako naprej.
138 Na koncu morate torej spis tudi staviti, ne le napisati.
139 LyX stavljenje postori namesto vas in vam omogoèa, da se osredotoèite na
143 \begin_layout Standard
145 Zato ostanite z nami in berite naprej.
146 Èasa, ki ga boste porabili za branje tega uèbenika, ne boste ob¾alovali.
149 \begin_layout Section
160 \begin_layout Standard
162 Preden zaènemo ta razdelek, ¾elimo na hitro na nekaj opozoriti.
167 uporablja zapis, oèrtan v
172 Èe ste se branja dokumentacije lotili tule, raje najprej preberite
180 \begin_layout Standard
182 Zdaj, ko poznate pomen posameznih pisav, ¾elimo spregovoriti ¹e o namenu
190 \begin_layout Subsection
192 Kar najbolj izkoristite Uèbenik
195 \begin_layout Standard
197 Uèbenik sestavljajo zgledi in naloge.
198 Èe ¾elite ta spis kar najbolj izkoristiti, ob branju vtipkavajte vse tiste
199 nesmisle, za katere vam reèemo, da jih morate in preizkusite vse naloge,
200 da bi videli, ali ste jih pravilno razumeli.
201 Da bi bilo prebiranje udobnej¹e, boste morda ¾eleli izpisati razlièico
202 tega spisa v postscriptu.
205 \begin_layout Standard
207 Èe imate LaTeX v malem prstu, boste verjetno sposobni prebrati
211 malce hitreje, saj so ¹tevilni pojmi v LyXu le preobleèeni pojmi iz LaTeXa.
212 Vendar ima LyX nekatere posebnosti
216 \begin_layout Standard
218 ali, bolj optimistièno,
219 \begin_inset Quotes gld
223 \begin_inset Quotes grd
231 , ki se jih boste ¾eleli nauèiti.
232 Tudi èe se vam ne ljubi prebrati preostanka
236 , bi si morali vsekakor pogledati razdelek
237 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:latexusers}
241 , ki je napisan posebej za izku¹ene uporabnike LaTeXa.
244 \begin_layout Standard
247 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:what-is-lyx}
251 je ostalina iz zgodnjih razlièic Uèbenika in je precej ubog.
252 Vendar je ¹e vedno prijeten
253 \begin_inset Quotes gld
257 \begin_inset Quotes grd
260 uvod v LyX, zato si ga preberite, èe vas zanima, èemu pravzaprav rabi LyX.
263 \begin_layout Subsection
272 \begin_layout Itemize
274 Krmljenja po ¾lièki in drugega poneumljanja.
278 \begin_layout Standard
280 Dandanes se zdi, da se v raèunalni¹ki literaturi za samopomoè predpostavlja,
281 da ima uporabnik IQ krompirja.
285 \begin_layout Standard
287 Na drugi strani pa se zavedamo, da se veèina uporabnikov zateèe k priroèniku,
288 posebej k uèbeniku, ko se zgubijo.
293 neumni, razumemo pa, da vam ni niè jasno ali da vas vse skupaj silno bega.
296 \begin_layout Itemize
298 Navodil o uporabi mi¹ke ali tipkovnice.
302 \begin_layout Standard
304 Èe do zdaj niste ugotovili, kako se uporablja raèunalnik, vam ne moremo
305 pomagati; to sodi onkraj dometa priroènikov za LyX.
310 \begin_layout Standard
312 Poleg tega imate verjetno v glavi veè kot polovico mo¾gan, sodeè po tem,
313 da ste se sploh sklenili nauèiti LyX.
321 \begin_layout Itemize
323 Podrobnih razlag vseh mogoèih odlik LyXa.
327 \begin_layout Standard
331 Uporabni¹kih vodnikov
336 \begin_layout Standard
338 ©alo na stran, tukaj smo zato, da vas usposobimo za delo, tako da boste
344 Èe bi tukaj na¹tevali podrobnosti o vseh mogoèih odlikah LyXa, bi bil
348 redundanten, predolg in vedno zastarel.
349 Tukaj vas le uvajamo v zadeve; predstavljajte si, da na koncu vsakega razdelka
351 \begin_inset Quotes gld
359 \begin_inset Quotes grd
365 \begin_layout Itemize
367 Podrobnih razlag LaTeXa.
371 \begin_layout Standard
374 Èe ste radovedni in bi se radi nauèili zanimivih trikov, ki so na voljo
375 v LaTeXu, lahko ¹e vedno vzamete v roke knjigo o LaTeXu.
376 Kar nekaj dobrih je na prodaj.
377 Res ni nobene potrebe, da bi izumljali toplo vodo \SpecialChar \ldots{}
381 \begin_layout Standard
383 Tako, junaki, èas je za premik naprej.
384 Privo¹èite si lahko kratek izlet po naslednjem razdelku ali pa kar takoj
386 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:first-doc-ex}
393 \begin_layout Section
396 \begin_inset LatexCommand \label{sec:what-is-lyx}
403 \begin_layout Subsection
408 \begin_layout Standard
410 Del uvodnega izziva pri uporabi LyXa je tudi sprememba naèina va¹ega, tj.
411 uporabnikovega, mi¹ljenja.
412 Vèasih smo spise pisali s pisalnimi stroji, zato smo vsi poznali doloèene
413 zvijaèe, s katerimi smo se izognili omejitvam teh naprav.
414 Podèrtovanje, ki je komajda kaj veè kot udarjanje znaka
415 \begin_inset Quotes gld
419 \begin_inset Quotes grd
422 po besedilu, je postalo sredstvo za poudarjanje besedila.
423 Èe ste ¾eleli izdelati tabelo, ste morali prej ugotoviti, kolik¹en bo vsak
424 stolpec posebej, in nastaviti ustrezne tabulatorje.
425 Enako je veljalo za pisma in druga na desni poravnana besedila.
426 Deljenje na koncu vrstice je zahtevalo pozorno oko in precej¹njo sposobnost
430 \begin_layout Standard
432 Z drugimi besedami, izurili so nas, da smo se ubadali s podrobnostmi o tem,
436 \begin_layout Standard
438 Skoraj vsi urejevalniki besedil ohranjajo to tradicijo.
439 ©e vedno uporabljajo tabulatorje za dodajanje presledkov.
440 ©e vedno vas mora skrbeti natanèen polo¾aj stvari na strani.
441 Poudarjanje besedila pomeni, da je treba zamenjati pisavo, podobno kot
442 je bilo treba pri pisalnem stroju zamenjati kolo.
446 \begin_layout Standard
448 Tu se LyX razlikuje od navadnih urejevalnikov besedil.
449 V LyXu se ne utrujate s polo¾ajem posameznih znakov.
454 , in LyX poskrbi za vse drugo, tako da sledi mno¾ici pravil, imenovani
462 \begin_layout Standard
464 Denimo, da pi¹ete poroèilo.
465 Na zaèetku poroèila ¾elite imeti razdelek, imenovan
466 \begin_inset Quotes gld
470 \begin_inset Quotes grd
474 Zato odprete menu va¹ega urejevalnika besedil, ki spreminja velikost pisave,
475 in se odloèite za novo velikost pisave.
476 Potem vkljuèite polkrepko pisavo.
478 \begin_inset Quotes gld
484 \begin_inset Quotes grd
488 Èe se pozneje odloèite, da ta razdelek spada nekam drugam v spis, ali èe
489 vstavite predenj nov razdelek, morate seveda spremeniti ¹tevilèenje zanj
490 in za vse nadaljnje razdelke, pa tudi kazalo vsebine.
493 \begin_layout Standard
495 V LyXu na padajoèem menuju skrajno levo v orodni vrstici izberete
500 \begin_inset Quotes gld
504 \begin_inset Quotes grd
510 \begin_layout Standard
513 Èe izre¾ete in prilepite razdelek, se bo samodejno pre¹tevilèil -- kjerkoli.
514 Mogoèe je, da LyX celo samodejno osve¾i vsa sklicevanja v datoteki na ta
519 \begin_layout Standard
521 Zdaj pa si oglejmo, kako je s konsistentnostjo.
522 Èez pet dni spet odprete svoje poroèilo in zaènete pisati razdelek 4.
523 Vendar ste pozabili, da ste uporabljali pisavo velikosti 18\InsetSpace ~
526 pik, zato napi¹ete naslov razdelka 4 z drugo pisavo, kot razdelek 1.
527 Teh te¾av v LyXu sploh ni.
528 Za nadle¾no knjigovodstvo o velikosti pisav skrbi raèunalnik, ne vi.
529 Navsezadnje je to nekaj, kar gre raèunalniku dobro od rok.
532 \begin_layout Standard
534 Tukaj je ¹e en zgled.
535 Denimo, da sestavljate seznam.
536 V drugih urejevalnikih besedil je seznam le skupek tabulatorjev in znakov
538 Ugotoviti morate, kam postaviti oznako za vsako postavko seznama, kak¹na
539 mora biti ta oznaka, koliko praznih vrstic morate izpustiti med dvema postavkam
541 V LyXu se ukvarjate le z dvojim: za kak¹ne vrste seznam gre in kaj uvrstiti
546 \begin_layout Standard
548 Torej je osnovna zamisel, na kateri temelji LyX: doloèite, kaj poènete,
549 ne, kako tisto poènete.
551 \begin_inset Quotes gld
554 to kar vidi¹, tudi dobi¹
555 \begin_inset Quotes grd
559 what you see is what you get, WYSIWYG), uporablja LyX model
560 \begin_inset Quotes gld
563 tisto vidi¹, kar tudi
568 \begin_inset Quotes grd
572 what you see is what you mean, WYSIWYM).
575 \begin_layout Subsection
577 Razlike med LyXom in urejevalniki besedil
581 \begin_layout Standard
583 Ne, tu ne posku¹amo zanetiti (ali dobiti) svete vojne med urejevalniki besedil.
584 Vendar mislimo, da je pomembno opisati odlike LyXa.
585 In ena od poglavitnih, WYSIWYM, je pojem, ki se povsem razlikuje od mnenja,
586 ki ga ima 99\InsetSpace ~
587 % ljudi o urejanju besedil.
595 \begin_layout Standard
597 Tu je na¹teto, èesa vse ne boste na¹li v LyXu:
600 \begin_layout Itemize
605 \begin_layout Itemize
610 \begin_layout Itemize
612 dodatnega presledka (tj.
621 dvakrat ali veèkrat).
624 \begin_layout Standard
626 Tabulatorji, ki vam skupaj z ravnilom prikazujejo polo¾aj posameznih stvari
627 na strani, so v LyXu neuporabni.
628 Program skrbi za postavitev stvari na stran, ne vi.
629 Z dodatnim presledkom je podobno; LyX ga dodaja, kjer je treba, odvisno
631 Najprej bo zoprno, da ne morete natipkati dveh praznih vrstic zapored,
632 a èe razmi¹ljate na naèin WYSIWYM, je to bolj logièno.
635 \begin_layout Standard
637 Tu pa so nekatere mo¾nosti, ki so na voljo v LyXu, a se jih morda ne uporablja
641 \begin_layout Itemize
646 \begin_layout Itemize
651 \begin_layout Itemize
653 presledki med vrsticami (tj.
654 enojni presledek, dvojni presledek itd.),
657 \begin_layout Itemize
659 presledek, vodoravni in navpièni,
662 \begin_layout Itemize
664 pisave in velikosti pisav,
667 \begin_layout Itemize
669 videz pisav (polkrepki, kurzivni, podèrtani itd.).
672 \begin_layout Standard
674 Èeprav je vse to v LyXu na voljo, tega na splo¹no ne boste potrebovali.
675 LyX bo skrbel za to namesto vas, glede na to, kaj poènete.
676 Razlièni deli spisa so samodejno postavljeni v razliènem videzu in velikosti
678 Zamikanje odstavkov je odvisno od konteksta; razliène vrste odstavkov se
680 Prelomi strani se prav tako urejajo samodejno.
681 Na splo¹no je presledek med vrsticami, med besedami in med odstavki spremenljiv
682 ka, ki jo nastavi LyX.
686 \begin_layout Standard
688 Te vrednosti se da spremeniti (le za nekatere med njimi je treba znati LaTeX)
689 za celoten spis ali za doloèeni del spisa.
702 \begin_layout Standard
704 Za konec na¹tejmo ¹e tisto, po èemer LyX (in LaTeX) preka¹a ¹tevilne urejevalnik
708 \begin_layout Itemize
713 \begin_layout Itemize
715 taki in drugaèni seznami,
718 \begin_layout Itemize
723 \begin_layout Itemize
728 \begin_layout Itemize
730 navzkri¾no sklicevanje.
733 \begin_layout Standard
735 ©tevilni sodobni urejevalniki besedil zmorejo staviti matematiène simbole,
736 tabele in deljenje besed, in nekateri se celo premikajo proti definicijam
737 sloga in zasnovi WYSIWYM.
738 Vendar to poènejo ¹ele od nedavna, medtem ko LyX temelji na sistemu za
739 pripravo dokumentacije LaTeX.
740 LaTeX pa je na voljo ¾e veè kot 10 let in
745 Vsi hro¹èi so bili ¾e zdavnaj odpravljeni.
749 \begin_layout Standard
751 Prav, vemo, da ni niè popolno, vendar je LaTeX tako blizu raèunalni¹kemu
752 programu brez hro¹èev, kot je le mogoèe.
760 \begin_layout Standard
762 Konèna in najpomembnej¹a razlika med LyXom in drugimi urejevalniki besedil
764 Za razliko od doloèenih komercialnih urejevalnikov besedil LyX
768 trdi, da je stabilen in se sesuje vsakih 30 minut, ko urejate obse¾en spis.
773 se zaveda, da ne bomo ujeli vsakega posameznega hro¹èa, niti ne posku¹amo
774 prodati hro¹èev kot odlike (kot poènejo
778 doloèeni osebki v programski industriji).
779 Ko ti hro¹èi (oh, oprostite \SpecialChar \ldots{}
781 \begin_inset Quotes gld
785 \begin_inset Quotes grd
788 \SpecialChar \ldots{}
789 ) dvignejo svojo grdo glavo, morda mislite, da bo LyX izpisal nekak¹en
791 \begin_inset Quotes gld
795 \begin_inset Quotes grd
798 in povlekel s seboj v propad ¹e zadnje tri strani va¹ega ustvarjalnega
802 \begin_layout Standard
807 \begin_layout Standard
809 Ko se LyX sesuje, pred smrtjo izpi¹e vse spise iz pomnilnika v re¹ilno datoteko.
810 Ob vnoviènem zagonu bo LyX te re¹ilne izvode opazil, ¹e posebej, èe boste
811 poskusili nalo¾iti prizadeto(e) datoteko(e).
812 Vpra¹al vas bo, èe ¾elite nalo¾iti re¹ilno ali morda izvirno datoteko,
813 glede na to, katera je novej¹a.
814 ©tevilni uporabniki so svoje doktorske disertacije napisali z LyXom.
815 Redko, èe sploh, so izgubili kak¹no stran, kljub temu, da se je tu in tam
819 \begin_layout Subsection
828 \begin_layout Standard
830 LaTeX je sistem za pripravljanje dokumentov, ki ga je leta 1985 zasnoval
835 \begin_layout Standard
837 Vir informacij v tem razdelku je knjiga
838 \begin_inset Quotes gld
846 \begin_inset Quotes grd
849 , ki sta jo napisala Helmut Kopka in Patrick Daly.
850 Podatke o tej knjigi lahko najdete v bibliografiji
852 Uporabni¹kega vodnika
860 Temelji na stavnem jeziku, imenovanem TeX, ki ga je leta 1984 ustvaril
863 \begin_inset Quotes gld
867 \begin_inset Quotes grd
870 se izgovarja podobno kot
871 \begin_inset Quotes gld
875 \begin_inset Quotes grd
878 , in to kar dobro ponazarja mnenje ¹tevilnih ljudi o njem.
879 A marsikdo ne ve, kaj sploh je TeX.
880 TeX vzame zaporedje stavnih ukazov, napisanih v skriptu v datoteki ASCII,
882 Deluje malce bolj zapleteno kot pisalni stroj, a niti pribli¾no tako zamotano
883 kot prava tiskalna naprava.
884 Vsekakor je tisto, kar pride iz TeXa, tako imenovana datoteka oblike
885 \begin_inset Quotes gld
888 ki je neodvisna od naprave
889 \begin_inset Quotes grd
893 device independent), skraj¹ano:
902 lahko potem po¹ljete èemurkoli, kar razume to obliko, ali spremenite
906 v druge oblike, kot je postscript.
909 \begin_layout Standard
911 Èe TeX ne bi imel neke posebej uporabne odlike, bi bil le stavni stroj.
912 Vendar vam dovoljuje tudi definirati makroukaze.
913 Tu stvari postanejo zanimive.
916 \begin_layout Standard
918 Veèina ljudi, ki uporablja TeX, pravzaprav uporablja paket makroukazov,
919 s katerim je Knuth prikril precej stavnih podrobnosti.
920 To je tisto, na kar misli veèina ljudi, ko misli na TeX.
921 Navadni uporabniki ne pi¹ejo v surovem TeXu, ki ga sestavljajo bridki stavni
923 To poènejo ljudje, ki ustvarjajo pakete novih makroukazov.
924 Tu v na¹o pripoved stopi Leslie Lamport.
925 ®elel je imeti paket makroukazov, ki bi bil bolj uporabni¹ko in manj stavno
926 usmerjen, nabor ukazov, ki konsistentno omogoèa staviti stvari, kot so
927 razdelki ali tabele ali matematiène formule, konsistentno s èim manj zme¹njave.
928 Tako je bil rojen LaTeX.
931 \begin_layout Standard
933 Vzporedno z razvojem in rastjo LaTeXa so razlièni ljudje ustvarjali lastne
934 pakete makroukazov za TeX, tak¹ne za izdelovanje prosojnic ali èlankov
935 za matematiène revije in tako naprej.
936 Nekateri so za to uporabljali surovi TeX, drugi so zaèeli spreminjati LaTeX.
937 V poznih osemdesetih letih je skupina LaTeXovcev (seveda skupaj z Lamportom)
938 zaèela razvijati LaTeX2e, trudeè se vnesti red v vso to zme¹njavo.
939 Ta nova razlièica LaTeXa pozna ukaze, ki poskrbijo za preprostej¹i vmesnik
940 za ustvarjanje makroukazov v TeXu (se ga spomnite?), pomagajo uporabljati
941 nove pisave in tako naprej.
942 Pravzaprav je LaTeX ¾e sam po sebi zelo raz¹irljiv jezik! Uporabniki po
943 vsem svetu so poleg standardnih ustvarjali tudi dodatke za LaTeX za lastno
947 \begin_layout Standard
949 LaTeX je mogoèe raz¹iriti na dva naèina: z razredi in slogi.
955 class) je nabor makroukazov LaTeXa (ali TeXa), ki opisuje novo zvrst spisa,
956 kot je knjiga ali èlanek.
957 Na voljo so razredi za prosojnice, fizikalne in matematiène revije\SpecialChar \ldots{}
959 univerze imajo celo poseben razred za svoje disertacije!
964 style) se razlikuje od razreda po tem, da ne doloèa nove zvrsti dokumenta,
969 , ki ga lahko uporablja katerikoli spis.
970 Na primer, LyX nadzoruje robove strani in presledke med vrsticami z dvema
971 razliènima slogovnima datotekama za LaTeX, posebej za te namene.
972 Slogovne datoteke rabijo za vrsto opravil: tiskanje nalepk ali ovojnic,
973 spreminjanje zamikanja v spisu, dodajanje novih pisav, uporabo slik, naèrtovanj
974 e posebnih glav strani, prilagoditev bibliografij, spremembo mesta in videza
975 opomb v nogi, tabel, slik, prilagoditev seznamov in tako naprej.
978 \begin_layout Standard
984 \labelwidthstring 00.00.0000
986 TeX: Stavni jezik z mo¾nostjo makroukazov.
990 \labelwidthstring 00.00.0000
992 LaTeX: Paket makroukazov, temeljeè na TeXu.
996 \labelwidthstring 00.00.0000
998 razredi: Opisi zvrsti spisa z uporabo LaTeXa.
1002 \labelwidthstring 00.00.0000
1004 slogi: Nekako spremenijo privzeto vedenje LaTeXa.
1008 \labelwidthstring 00.00.0000
1010 LyX: Vizualni urejevalnik besedil vrste WYSIWYM, ki za tiskanje uporablja
1011 LaTeX v vsej njegovi slavi.
1014 \begin_layout Standard
1016 Namen tega razdelka je bil pojasniti,
1020 LyX deluje nekako drugaèe od drugih urejevalnikov besedil.
1021 Razlog je preprost: LyX uporablja LaTeX za tiskanje.
1022 Prav tako kot LaTeX se tudi LyX osredotoèa na vsebino va¹ega pisanja --
1028 Raèunalnik potem poskrbi za pravi videz.
1031 \begin_layout Standard
1034 LaTeX izgovarjamo podobno kot TeX:
1035 \begin_inset Quotes gld
1039 \begin_inset Quotes grd
1042 , na Slovenskem pa pogosto tudi
1043 \begin_inset Quotes gld
1047 \begin_inset Quotes grd
1051 Lamport pravi v svoji knjigi, da je mogoèa tudi izgovorjava
1052 \begin_inset Quotes gld
1056 \begin_inset Quotes grd
1061 \begin_inset Quotes gld
1065 \begin_inset Quotes grd
1069 \begin_inset Quotes gld
1073 \begin_inset Quotes grd
1078 \begin_inset Quotes gld
1082 \begin_inset Quotes grd
1086 \begin_inset Quotes gld
1090 \begin_inset Quotes grd
1093 , odvisno od tega, od kod prihajamo\SpecialChar \ldots{}
1097 \begin_layout Chapter
1102 \begin_layout Section
1104 Va¹ prvi sestavek v LyXu
1107 \begin_layout Standard
1110 \begin_inset LatexCommand \label{sec:first-doc-ex}
1114 Prav\SpecialChar \@.
1115 Pripravljeni ste in lahko zaènete pisati.
1116 ©e prej pa moramo omeniti nekatere stvari, da bo, vsaj tako upamo,
1120 ¹e bolj pouèen, uporaben in zabaven.
1123 \begin_layout Standard
1125 Ker vam marsièesa ne bomo povedali,
1129 poi¹èite druge datoteke s pomoèjo.
1130 Na sreèo je to zelo preprosto.
1141 Morda boste ¾eleli nalo¾iti tudi
1145 (èe ga ¾e ne berete z zaslona).
1146 Tako ju boste lahko brali, medtem, ko boste pisali svojo datoteko.
1150 \begin_layout Standard
1152 Rabita vam lahko tudi kot dobra zgleda o tem, kako uporabljati ¹tevilne
1158 Vedite, da lahko na menuju
1162 preklapljate z enega spisa na drugega, ko imate odprtih veè spisov.
1167 ne bo podrobno obdeloval tem, ki so opisane v drugih priroènikih za LyX.
1168 Na zaèetku vam to utegne malce ote¾iti ¾ivljenje, vendar bo tako
1173 Poleg tega se boste tako tudi navadili uporabljati druge priroènike, to
1174 pa vam bo -- dolgoroèno -- prihranilo veliko èasa.
1177 \begin_layout Standard
1183 bomo predpostavili, da imate popolnoma delujoèo razlièico LyXa, pa tudi
1188 ali kak drug pregledovalnik datotek DVI,
1192 ali kak drug naèin spreminjanja spisov iz oblike DVI v postscriptno obliko,
1193 in delujoè tiskalnik.
1194 To so kar hude predpostavke.
1195 Èe karkoli od tega ne dr¾i, boste morali (ali pa va¹ prijazni sistemski
1196 upravitelj) pravilno usposobiti va¹ sistem.
1197 Podatke o usposobitvi omenjenih sestavin najdete v drugih priroènikih.
1200 \begin_layout Standard
1202 Konèno, napisali smo datoteko, ki vam omogoèa uèenje ve¹èin LyXa.
1208 Mislite si, da jo je napisal nekdo, ki ni vedel za nobeno od èudovitih
1210 Ko se boste nauèili nove funkcije LyXa, vam bomo predlagali, da popravite
1211 doloèene dele datoteke
1217 \begin_inset Quotes gld
1221 \begin_inset Quotes grd
1224 namigi o tem, kako kaj popraviti.
1225 Èe ¾elite goljufati (ali preveriti, kaj ste napravili), je na voljo tudi
1230 z istim besedilom, kot bi ga napisal in stavil mojster LyXa.
1233 \begin_layout Subsection
1235 Tipkanje, pregledovanje in tiskanje
1238 \begin_layout Itemize
1245 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1252 odprite novo datoteko.
1256 \begin_layout Itemize
1258 Napi¹ite kaj podobnega:
1260 To je moj prvi spis v LyXu!
1264 \begin_layout Standard
1267 Pravzaprav lahko napi¹ete, karkoli ¾elite.
1269 Tu se vam moramo opravièiti za plehkost tega stavka in vseh nadaljnjih,
1270 za katere vas bomo ¹e prosili, da jih vtipkajte.
1278 \begin_layout Itemize
1280 Posnemite svoj spis z ukazom
1285 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1295 \begin_layout Itemize
1302 atoteka\SpecialChar \menuseparator
1310 po¾enite LaTeX, da boste ustvarili datoteko
1315 V oknu, v katerem ste pognali ukaz
1319 , vidite izpis sporoèil LaTeXa, ki jih lahko za zdaj prezrete.
1324 (ali kak drug ogledovalnik datotek
1328 ), ta pa bo odprl novo okno in prikazal va¹ spis v taki obliki, kot bo natisnjen.
1332 \begin_layout Standard
1338 teèe v ozadju, lahko prihranite èas.
1339 Potem lahko uporabljate ukaz
1341 Datoteka\SpecialChar \menuseparator
1349 in preprosto kliknete okno programa
1353 (ali ga poveèate), ko LaTeX konèa.
1361 \begin_layout Itemize
1363 Spis natisnite z ukazom
1370 \SpecialChar \menuseparator
1378 redu\SpecialChar \@.
1382 \begin_layout Standard
1384 Èestitamo! Napisali in natisnili ste svoj prvi spis v LyXu.
1385 Vse drugo so le podrobnosti, obdelane v preostanku
1391 Uporabni¹kem vodniku
1395 Referenènem priroèniku
1400 \begin_layout Subsection
1405 \begin_layout Standard
1407 LyX lahko seveda postori veèino tistega, kar ste vajeni uporabljati v urejevalni
1409 Samodejno poravnava besede in zamika odstavke.
1410 Odprite nekaj menujev
1414 \begin_layout Standard
1416 Èe ste tak¹ni kot ¹tevilni uporabniki Unixa, ste to ¾e storili, ¹e preden
1417 ste sploh zaèeli brati
1426 in videli boste, da ima veèina preprostih ukazov (npr.
1435 prièakovano ime, da so v menuju, v katerem bi jih prièakovali, in da tudi
1436 delujejo tako, kot bi prièakovali.
1437 Tu je kratek opis nekaterih preprostih operacij.
1440 \begin_layout Description
1447 \begin_inset Quotes gld
1450 neskonèno razveljavitev
1451 \begin_inset Quotes grd
1455 To pomeni, da lahko razveljavite vse, kar ste naredili od zaèetka trenutne
1457 To storite tako, da venomer izbirate
1462 redi\SpecialChar \menuseparator
1466 Èe razveljavite preveè, izberite
1471 redi\SpecialChar \menuseparator
1477 in vzpostavili boste prej¹nje stanje.
1481 \begin_layout Standard
1483 [Trenutno je raven razveljavitev pravzaprav omejena na 100 korakov, dokler
1484 ni razveljavitveni mehanizem podrobno preizku¹en.
1485 Razveljavitev tudi ne deluje vselej; pri sprememinjanju videza spisa ¾e
1489 \begin_layout Description
1491 Izre¾i/Prilepi/Prepi¹i Uporabite
1497 di\SpecialChar \menuseparator
1506 di\SpecialChar \menuseparator
1519 di\SpecialChar \menuseparator
1526 za izrezovanje, lepljenje in kopiranje.
1527 Ali pa samodejno prilepite izbrano besedilo s
1534 \begin_layout Description
1536 Poi¹èi/Nadomesti Uporabite
1542 di\SpecialChar \menuseparator
1547 za iskanje, obèutljivo za velikost èrk.
1548 V dobljenem dvi¾nem oknu i¹èite s pu¹èicami za naprej in nazaj ter uporabite
1553 za nadomestitev besede, ki jo najdete.
1557 \begin_layout Standard
1559 Zaprite okno, ko konèate.
1560 Ali pa ga pustite odprtega, èe se vam zdi tako bolj pripravno.
1561 Veèino dvi¾nih oken v LyXu -- v¹tev¹i z okni
1575 , ter razliènimi matematiènimi dvi¾nimi okni -- lahko pomanj¹ate, ne da
1577 Malo je dvi¾nih oken, kot je
1579 Datoteka\SpecialChar \menuseparator
1586 , ki ne dovoljujejo vna¹anja v glavno okno LyXa, dokler dvi¾nega okna zares
1588 Preverite le, ali je aktivno pravo okno, ko posku¹ate vna¹ati besedilo
1589 v glavno okno LyXa ali uporabiti ukaz v kakem drugem dvi¾nem oknu LyXa.
1597 \begin_layout Description
1599 Oblikovanje\InsetSpace ~
1600 znakov Besedilo lahko
1604 (to bo na splo¹no spremenilo znake kurzivno), ga naredite
1612 (navadno so to majhne velike èrke, kakr¹ne so v rabi za pisanje imen ljudi),
1620 \begin_layout Description
1623 vrstica Gumbi v orodni vrstici (prav pod menuji) omogoèajo nekatere
1624 pogostej¹e funkcije, kot sta
1633 Èe dr¾ite kazalec mi¹ke nad enim izmed gumbov orodne vrstice, vam majhno
1634 rumeno sporoèilo pove, kaj poène tisti gumb.
1637 \begin_layout Standard
1639 Seveda ¹e niste napisali dovolj, da bi lahko uporabili veèino teh funkcij.
1640 Ko boste napisali veè, pa le posku¹ajte razveljavljati, lepiti itd.
1643 \begin_layout Subsection
1645 WYSIWYM: Nevidni znaki v LyXu
1648 \begin_layout Standard
1651 \begin_inset LatexCommand \label{sec:whitespace}
1655 Ena od stvari, katerim se novi uporabniki najte¾e privadijo, je LyXovo delo
1657 Èe ¹e tolikokrat pritisnete
1661 , boste dobili le eno prazno vrstico.
1662 Èe ¹e tolikokrat pritisnete
1666 , boste dobili le en presledek.
1667 V prazni vrstici vam LyX sploh ne bo dovolil napisati presledka.
1672 vas ne bo premaknila v naslednje polje; pravzaprav sploh
1677 tab stops)! Na vrhu strani tudi ni ravnila, ki bi omogoèalo doloèiti polja
1681 \begin_layout Standard
1683 ©tevilni komercialni urejevalniki besedil temeljijo na naèelu WYSIWYG:
1684 \begin_inset Quotes gld
1687 To, kar vidi¹, tudi dobi¹
1688 \begin_inset Quotes grd
1692 What You See Is What You Get).
1693 Po drugi strani LyX temelji na naèelu
1694 \begin_inset Quotes gld
1702 \begin_inset Quotes grd
1706 What You See Is What You
1711 Vtipkate tisto, kar mislite, LyX pa namesto vas poskrbi za stavljenje,
1712 tako da bo izhod v¹eèen.
1717 pravopisno loèuje odstavke in
1721 besede, zato ni razloga, da bi jih imeli veè zapovrstjo;
1725 sploh nima pravopisne vloge, zato ga LyX ne podpira.
1726 Èe boste uporabljali LyX, se boste lahko bolj posvetili
1730 va¹ega spisa in manj skrbeli za
1735 Veè o pojmu WYSIWYM najdete v razdelku
1736 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:what-is-lyx}
1743 \begin_layout Standard
1745 LyX zna opraviti (¹tevilne) drobne popravke oblike va¹ega spisa.
1746 Konec koncev LyX morda ne bo stavil
1750 tistega, kar mislite.
1751 Podatek o vsem tem najdete v
1753 Uporabni¹kem vodniku
1760 e in navpiène razmike -- ki so moènej¹i in izrecnej¹i od veè presledkov
1761 ali praznih vrstic -- ter naèine za roèno spreminjanje velikosti pisave,
1762 oblike znakov in poravnavanja odstavkov.
1763 Spis lahko napi¹ete od zaèetka do konca in se pri tem osredotoèite na vsebino,
1764 z drobnimi popravki oblike pa se ukvarjate ¹ele na koncu.
1765 Pri standardnih urejevalnikih besedil vas bo med pisanjem zmedlo urejanje
1769 \begin_layout Section
1774 \begin_layout Standard
1776 Razlièni deli spisa imajo razliène namene; te dele imenujemo
1781 Veèino spisa sestavlja navadno besedilo.
1782 Imena razdelkov (poglavij, podrazdelkov itd.) pomagajo bralcu ugotoviti,
1783 da bo obravnavana nova tema ali podtema.
1784 Doloèeni deli spisa imajo posebna okolja.
1785 Èlanek, objavljen v reviji, bo imel povzetek in naslov.
1786 Pismo ne bo imelo niè od na¹tetega, a bo verjetno imelo okolje, ki doloèa
1790 \begin_layout Standard
1792 Okolja so veèji del filozofije
1793 \begin_inset Quotes gld
1796 to, kar vidi¹, tudi misli¹
1797 \begin_inset Quotes grd
1801 What You See Is What You Mean) LyXa.
1802 Neko okolje lahko potrebuje doloèen slog in doloèeno velikost pisave, zamikanje
1803 , presledke med vrsticami in drugo.
1804 To ¹e dodatno ote¾uje dejstvo, da se lahko toèno oblikovanje za dano okolje
1805 razlikuje: doloèena revija lahko uporablja v centriranih naslovih razdelkov
1806 polkrepko pisavo velikosti 18 pik, druga pa levo poravnane naslove v le¾eèi
1807 pisavi velikosti 15 pik; razlièni jeziki imajo lahko razlièno navado zamikanja;
1808 in oblika izpisovanja bibliografije je lahko zelo razlièna.
1809 LyX vam omogoèa, da se izognete uèenju vseh teh razliènih oblikovalskih
1813 \begin_layout Standard
1819 se je v levem delu orodne vrstice (prav pod menujem
1824 Oznaèuje okolje, v katerem trenutno pi¹ete.
1825 Ko ste pisali svoj prvi spis, je sporoèala
1826 \begin_inset Quotes gld
1830 \begin_inset Quotes grd
1833 ; to je privzeto okolje za besedilo.
1834 Zdaj boste v svoj novi spis vstavili ¹tevilna okolja, da boste videli,
1836 To boste storili z menujem
1840 , ki ga odprete s klikom ikone
1841 \begin_inset Quotes gld
1845 \begin_inset Quotes grd
1848 na desni strani ¹katle
1855 \begin_layout Subsection
1857 Razdelki in podrazdelki
1860 \begin_layout Standard
1862 V prvo vrstico datoteke v LyXu vpi¹ite besedo
1881 \begin_layout Standard
1888 Èe ni izbranega besedila, LyX spremeni trenutni odstavek v izbrano okolje.
1889 Lahko pa tudi spremenite veè odstavkov hkrati v razlièna okolja preprosto
1890 tako, da jih izberete (pobarvate), preden se odloèite za okolje.
1896 LyX o¹tevilèi razdelek s ¹tevilko
1897 \begin_inset Quotes gld
1901 \begin_inset Quotes grd
1904 in postavi glavo razdelka (naslov) v veèjo pisavo.
1905 (Seveda bo glava razdelka pravilno stavljena tudi v datoteki
1909 ali v natisnjenem spisu.) Zdaj pritisnite
1914 Opazili boste, da se ¹katla
1919 \begin_inset Quotes gld
1927 \begin_inset Quotes grd
1931 \begin_inset Quotes gld
1939 \begin_inset Quotes grd
1948 Glave razdelkov se tako, kot veèina okolij, privzeto konèajo, ko pritisnete
1958 \begin_layout Standard
1964 za naèine pisanja naslovov v dveh ali veè vrsticah.
1969 se lahko seveda nadaljuje v veè odstavkih.
1970 Razlièna okolja seznamov (glejte spodaj) se tudi ne konèajo, ko pritisnete
1976 Vedno lahko izveste, v katerem okolju ste, tako da si ogledate ¹katlo
1985 Vtipkajte uvod spisa:
1988 \begin_layout LyX-Code
1990 To je uvod v moj prvi spis v LyXu.
1993 \begin_layout Standard
2009 \begin_inset Quotes gld
2013 \begin_inset Quotes grd
2016 in èaka, da boste vnesli naslov.
2021 in videli boste, da bo LyX tudi to postavil kot naslov razdelka.
2024 \begin_layout Standard
2026 Èedalje bolje nam gre.
2027 Pojdite spet na konec prvega razdelka (po
2028 \begin_inset Quotes gld
2031 moj prvi spis v LyXu
2032 \begin_inset Quotes grd
2035 ) in zopet pritisnite
2049 \begin_inset Quotes gld
2053 \begin_inset Quotes grd
2056 in èaka, da vnesete naslov.
2063 \begin_inset Quotes gld
2067 \begin_inset Quotes grd
2070 , ki je prej imel ¹tevilko 2, se samodejno pre¹tevilèi v razdelek 3! V pravem
2071 duhu WYSIWYM morate le oznaèiti besedilo, ki doloèa naslove razdelkov,
2072 LyX pa poskrbi za ¹tevilèenje in stavljenje naslovov razdelkov.
2075 \begin_layout Standard
2081 , da se boste vrnili v okolje
2085 , ter vpi¹ite naslednjih pet vrstic:
2088 \begin_layout LyX-Code
2090 Razdelki in podrazdelki so opisani spodaj.
2093 \begin_layout LyX-Code
2098 \begin_layout LyX-Code
2100 Razdelki so veèji od podrazdelkov.
2103 \begin_layout LyX-Code
2108 \begin_layout LyX-Code
2110 Podrazdelki so manj¹i od razdelkov.
2113 \begin_layout Standard
2115 Kliknite drugo vrstico in z menuja
2124 LyX o¹tevilèi podrazdelek z
2125 \begin_inset Quotes gld
2129 \begin_inset Quotes grd
2132 in ga postavi v pisavi, veèji od navadnega besedila, vendar manj¹i od naslova
2138 spremenite tudi èetrto vrstico.
2139 Kot ste verjetno prièakovali, LyX samodejno o¹tevilèi razdelek z
2140 \begin_inset Quotes gld
2144 \begin_inset Quotes grd
2148 Èe pred razdelek 2 postavite ¹e en razdelek, bo razdelek 2 pre¹tevilèen
2149 v 3, njegova podrazdelka pa v
2150 \begin_inset Quotes gld
2154 \begin_inset Quotes grd
2158 \begin_inset Quotes gld
2162 \begin_inset Quotes grd
2168 \begin_layout Standard
2170 Nadaljnje ravni razdelkov obsegajo podpodrazdelke (
2183 Pustili bomo, da se boste z njimi poigrali sami.
2184 Morda boste opazili, da odstavki in pododstavki privzeto niso o¹tevilèeni
2185 in da so pododstavki zamaknjeni; poglejte
2189 , kako bi to spremenili.
2190 Pravzaprav predstavljajo najvi¹jo raven razdelkov zaglavja poglavij (
2194 ), vi¹jo od razdelkov (
2198 ), vendar jih lahko uporabljate le v doloèenih vrstah (razredih besedil)
2199 spisov za LyX (glej razdelek
2200 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:textclasses}
2208 \begin_layout Standard
2210 Nazadnje boste morda ¾eleli imeti neo¹tevilèene razdelke ali podrazdelke.
2211 Imamo tudi okolja za to.
2212 Èe spremenite eno od glav va¹ih razdelkov v okolje
2216 (morda se boste morali pomakniti navzdol po menuju
2220 , da ga boste na¹li), LyX uporablja za glavo isto velikost pisave kot za
2221 navadni razdelek, vendar tega razdelka ne o¹tevilèi.
2223 \begin_inset Quotes gld
2227 \begin_inset Quotes grd
2230 okolja so na voljo tudi za
2239 Poskusite spremeniti nekaj svojih razdelkov ali podrazdelkov v zvezdnata
2240 okolja in poglejte, kako se spreminjajo ¹tevilke drugih razdelkov.
2243 \begin_layout Standard
2249 : Uredite glave razdelkov in podrazdelkov v datoteki
2254 Ta spis boste na¹li v imeniku
2259 Vanj pridete z izbiro
2266 \SpecialChar \menuseparator
2276 Odprite spis in uporabite
2281 atoteka\SpecialChar \menuseparator
2289 za izdelavo izvoda te datoteke v va¹em lastnem imeniku; v njem jo boste
2293 \begin_layout Subsection
2295 Seznami in podseznami
2298 \begin_layout Standard
2300 LyX pozna veè razliènih okolij za stavljenje seznamov.
2301 Raznovrstna okolja seznamov vas osvobodijo tega, da bi morali milijonkrat
2306 , ko pi¹ete izvleèek, ali pre¹tevilèiti ves seznam, ko ¾elite dodati postavko
2308 Omogoèajo vam, da se osredotoèite na vsebino seznama.
2312 \begin_layout Standard
2318 vseskozi preveè poudarjamo.
2323 to poglavitna filozofija LyXa, zato nam, prosimo, oprostite.
2328 Razliène zvrsti spisov logièno potrebujejo razlièna okolja seznamov:
2331 \begin_layout Itemize
2333 predstavitev na prosojnicah lahko uporablja seznam s krogci okolja
2337 za opis razliènih stvari;
2340 \begin_layout Itemize
2342 izvleèek bi lahko uporabljal o¹tevilèene sezname (in èrkovne podsezname)
2350 \begin_layout Itemize
2352 spis, ki opisuje razliène programske pakete, bi lahko uporabljal opisno
2357 , v katerem se vsaka postavka s seznama zaène z besedo v polkrepki pisavi;
2360 \begin_layout Itemize
2366 -- v LaTeXu ga ni -- je malce drugaèna oblika okolja
2373 \begin_layout Standard
2375 Napi¹imo seznam razlogov, zaradi katerih je LyX bolj¹i od drugih urejevalnikov
2377 Nekje v svojem spisu napi¹ite:
2380 \begin_layout Standard
2384 LyX je bolj¹i od drugih urejevalnikov besedil, ker:
2387 \begin_layout Standard
2404 \begin_inset Quotes gld
2408 \begin_inset Quotes grd
2411 (pravzaprav zvezdico, ki pa bo v izhodu nadome¹èena s krogcem) na zaèetku
2413 Vtipkajte svoje razloge:
2416 \begin_layout LyX-Code
2418 Stavi besedilo namesto vas.
2421 \begin_layout LyX-Code
2423 Matematika je WYSIWYG.
2426 \begin_layout LyX-Code
2428 Zelo lahko je ustvariti sezname!
2431 \begin_layout Standard
2433 Seznamska okolja se, za razliko od glav, ne konèajo, ko pritisnete
2438 Namesto tega LyX predvideva, da greste k naslednji postavki seznama.
2439 Namesto zgornjega boste torej dobili seznam s tremi postavkami.
2440 Èe ¾elite veè kot en odstavek znotraj ene
2444 seznama, je eden od naèinov uporaba kombinacije
2446 Za¹èiteni\InsetSpace ~
2449 , ki jo dobite s pritiskom
2454 Seznam zapustite z vnoviènim izborom okolja
2458 (ali pa uporabo tipkovne kombinacije
2466 \begin_layout Standard
2468 Dobili ste èudovit seznam postavk.
2469 Morda boste ¾eleli pognati LaTeX in si pogledati, kak¹en je videti natisnjeni
2471 Kaj pa, èe ¾elite o¹tevilèiti razloge? No, le izberite celoten seznam
2475 \begin_layout Standard
2477 LyX vam ne bo pustil izbrati prvega krogca, èe ne boste izbrali tudi odstavka
2482 seznamom, tega pa verjetno ne ¾elite narediti.
2483 Podobno tudi ne morete izbrati ¹tevilke v o¹tevilèenem naslovu razdelka.
2498 Puf! LyX bo, kot smo ¾e omenili, pri dodajanju ali odstranjevanju postavke
2499 seznama poskrbel za o¹tevilèenje.
2502 \begin_layout Standard
2504 Ko je seznam ¹e vedno izbran, ga lahko spremenite v drugi dve seznamski
2514 Tako boste videli, kak¹ni sta.
2515 Pri teh dveh okoljih je vsaka postavka seznama sestavljena iz izraza, vsebujoèe
2516 ga prvo besedo postavke, ki mu sledi definicija -- ostanek odstavka (dokler
2521 .) Izraz je stavljen bodisi polkrepko (
2526 \begin_inset Quotes gld
2530 \begin_inset Quotes grd
2537 \begin_layout Standard
2539 Vendar s stavnim znakom
2540 \begin_inset Quotes gld
2544 \begin_inset Quotes grd
2547 , ki se spreminja tako, da ustreza najdalj¹emu izrazu, ne s togim, nespremenljiv
2561 ) loèen od preostanka odstavka.
2562 Èe ¾elite imeti v definiciji veè kot eno besedo, loèite besedi z
2564 Za¹èitenim\InsetSpace ~
2567 ; tega vstavite z vnosom
2571 in je videti kot mali ro¾nati
2572 \begin_inset Quotes gld
2576 \begin_inset Quotes grd
2582 \begin_layout Standard
2588 : Stavite seznam v datoteki
2593 \begin_layout Standard
2595 Sezname lahko gnezdite drugega v drugega na najrazliènej¹e naèine.
2596 Oèitni zgled bi bilo pisanje izvleèkov.
2597 O¹tevilèeni in krogèasti seznami bodo imeli razliène sheme ¹tevilèenja
2598 in drugega oznaèevanja za podsezname.
2599 Podrobnosti o razliènih vrstah seznamov in z
2603 gnezdenja si poglejte v
2605 Uporabni¹kem vodniku
2610 \begin_layout Subsection
2612 Druga okolja: verzi, citati in ¹e veè
2615 \begin_layout Standard
2617 Za loèevanje citatov od preostalega besedila sta na voljo dve okolji:
2621 za kratke navedbe in
2626 Raèunalni¹ka koda (okolje
2634 uporabljeno tudi za dolge tipkalne zglede) se izpi¹e v pisavi
2642 ; edino v tem okolju vam je v LyXu dovoljeno uporabljati veè presledkov
2648 lahko celo pi¹ete poezijo
2652 \begin_layout Standard
2654 \SpecialChar \ldots{}
2655 ob predpostavki, da ste sploh dovolj ustvarjalni, da se domislite kak¹ne
2665 loèujete kitice in s
2670 Popolnej¹i opis vseh dostopnih okolij v LyXu najdete v
2672 Uporabni¹kem vodniku
2677 \begin_layout Standard
2683 : Pravilno postavite primerna okolja
2695 \begin_layout Standard
2706 \begin_layout Chapter
2711 \begin_layout Standard
2713 V prej¹njem poglavju naj bi se privadili pisanja v LyXu.
2714 Uvedlo naj bi vas v osnovne urejevalne operacije v LyXu ter v zmogljive
2715 metode pisanja z okolji.
2716 Veèina ljudi, ki uporabljajo LyX, pa bo ¾elela pisati spise: prispevke,
2717 èlanke, knjige, priroènike ali pisma.
2718 To poglavje vas bo popeljalo od preprostega pisanja besedil z LyXom do
2719 tega, kako se spi¹e popoln spis.
2720 Uvedlo vas bo v razrede besedil, ki vam bodo omogoèali pisati razliène
2722 V nadaljevanju bomo opisali ¹e ¹tevilne dodatke, ki spremenijo besedilo
2723 v spis, kot so naslovi, opombe v nogi, navzkri¾na sklicevanja, bibliografije
2724 in vsebinska kazala.
2727 \begin_layout Section
2729 Razredi besedil in vzorci: pisanje pisem
2732 \begin_layout Standard
2735 \begin_inset LatexCommand \label{sec:textclasses}
2739 Razliène vrste spisov morajo biti razlièno stavljene.
2740 Knjige, denimo, so na splo¹no natisnjene na obeh straneh papirja, èlanki
2741 pa le na eni strani.
2742 ©tevilni spisi imajo ¹e dodatna posebna okolja: pisma, denimo, taka --
2743 kot sta naslov in podpis po¹iljatelja -- ki v knjigi ali èlanku ne bi imela
2751 \begin_layout Standard
2753 Uporabniki LaTeXa: to je ekvivalent razredu spisa v LaTeXu (angl.
2762 textclass) poskrbijo za te velike razlike med razliènimi zvrstmi spisov.
2767 , denimo, je napisan v razredu besedil za pisanje knjig (
2772 Razredi besedil so ¹e en pomemben del filozofije WYSIWYM; LyXu povedo,
2773 kako staviti spis, da tega vam ni treba vedeti.
2776 \begin_layout Standard
2778 Va¹ spis verjetno nastaja v razredu besedil
2784 \begin_layout Standard
2786 To je navadno privzet razred besedil, èeprav ga lahko spremenite v svoji
2797 Poskusite spremeniti razred besedila v druge razrede (z uporabo menuja
2802 Videz\SpecialChar \menuseparator
2805 ) in si oglejte, kako se razlikuje njihovo stavljenje.
2806 Èe svoj spis spremenite v razred besedila
2810 in pogledate na menu
2814 , boste videli, da veèina dovoljenih okolij ostaja nespremenjena.
2815 Vendar lahko zdaj uporabljate tudi okolje
2819 (za naslove poglavij).
2820 Èe niste preprièani o tem, katera okolja lahko uporabljate z danim razredom
2821 spisa, poglejte na menu
2828 \begin_layout Standard
2830 Velikost pisave, tisk v enem ali dveh stolpcih in glave strani so le nekateri
2831 od naèinov, po katerih se razlikujejo stavljenja v razliènih revijah.
2832 Revije sprejemajo elektronske prispevke in imajo svoje
2833 \begin_inset Quotes gld
2837 \begin_inset Quotes grd
2840 za LaTeX, tako da lahko avtorji po¹ljejo pravilno stavljene èlanke.
2841 LyX je nastavljen tako, da podpira tudi to.
2842 LyX, denimo, podpira stavljenje (in dodatna okolja) revij ameri¹kega dru¹tva
2843 matematikov z uporabo razreda besedil
2845 Article\InsetSpace ~
2851 \begin_layout Standard
2853 Tu so zelo na kratko na¹teti nekateri razredi.
2854 Kot ponavadi podrobnosti tudi tokrat poi¹èite v
2856 Uporabni¹kem vodniku
2862 \begin_layout Standard
2865 \begin_inset VSpace 0.3cm
2871 \begin_layout Standard
2874 \begin_inset Tabular
2875 <lyxtabular version="3" rows="7" columns="2">
2877 <column alignment="center" valignment="top" leftline="true" width="0pt">
2878 <column alignment="center" valignment="top" leftline="true" rightline="true" width="0pt">
2879 <row topline="true" bottomline="true">
2880 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2883 \begin_layout Standard
2890 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2893 \begin_layout Standard
2901 <row topline="true">
2902 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2905 \begin_layout Standard
2912 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2915 \begin_layout Standard
2917 èlanek, enostranski, brez poglavij
2923 <row topline="true">
2924 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2927 \begin_layout Standard
2934 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2937 \begin_layout Standard
2939 videz in okolja za American Math Society
2945 <row topline="true">
2946 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2949 \begin_layout Standard
2956 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2959 \begin_layout Standard
2961 poroèilo, dalj¹e od èlanka, obe strani
2967 <row topline="true" bottomline="true">
2968 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2971 \begin_layout Standard
2978 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
2981 \begin_layout Standard
2983 report + zadeve spredaj in zadaj
2989 <row bottomline="true">
2990 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
2993 \begin_layout Standard
3000 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
3003 \begin_layout Standard
3005 prosojnice (tudi FoilTeX)
3011 <row bottomline="true">
3012 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" usebox="none">
3015 \begin_layout Standard
3022 <cell alignment="center" valignment="top" topline="true" leftline="true" rightline="true" usebox="none">
3025 \begin_layout Standard
3027 ¹tevilna dodatna okolja za naslov, podpis\SpecialChar \ldots{}
3041 \begin_layout Standard
3044 \begin_inset VSpace 0.3cm
3051 \begin_layout Section
3053 Vzorci: pisanje pisma
3056 \begin_layout Standard
3058 Eden izmed najbolj priljubljenih razredov spisa je
3063 Eden od naèinov za pisanje pisma je, da odprete
3070 datoteko in z menuja
3072 Videz\SpecialChar \menuseparator
3087 Èeprav je to najbolj oèiten naèin pisanja pisma, pa se zdi kot nepotrebno
3089 Vsakiè, ko pi¹ete poslovno pismo, boste ¾eleli v njem imeti svoj naslov,
3090 naslov prejemnika, telo, podpis itd.
3095 za pisma; ko imate enkrat vzorec, lahko vsakiè le nadomestite nekaj delov
3096 pisma s svojim besedilom.
3099 \begin_layout Standard
3101 Odprite novo datoteko z izbiro
3106 atoteka\SpecialChar \menuseparator
3116 Po izboru imena nove datoteke izberite z menuja
3126 Shranite in natisnite datoteko, da boste videli, kako so stavljena razlièna
3130 \begin_layout Standard
3132 Ko boste pogledali v vsebino menuja
3136 , boste videli ¹tevilna okolja, denimo okolje
3141 , ki jih v veèini preostalih razredov spisov ni.
3150 , vam bodo ¾e znana.
3151 Lahko se malce poigrate z razliènimi okolji, da boste razumeli njihov namen.
3152 Opazili boste, na primer, da je pred podpisom v okolju
3157 \begin_inset Quotes gld
3161 \begin_inset Quotes grd
3165 V pravem pismu, kot boste videli, èe natisnete datoteko, pa je ni.
3166 Tu je le zato, da vam pove, kam spada podpis.
3167 Vedite tudi, da ni pomembno, kje v spisu je vrstica
3172 Spomnite se, LyX je WYSIWYM; okolje
3176 lahko postavite, kamorkoli ga ¾elite, LyX pa bo vedel, da mora biti v izpisu
3180 \begin_layout Standard
3182 Vzorec je le obièajna datoteka za LyX.
3183 To pomeni, da jo lahko izpolnite s svojim naslovom in podpisom ter shranite
3184 datoteko kot nov vzorec.
3185 Odslej lahko vsakiè, ko pi¹ete novo datoteko, uporabite novi vzorec in
3186 s tem prihranite èas.
3187 Verjetno nam ni treba predlagati posebne
3188 \begin_inset Quotes gld
3192 \begin_inset Quotes grd
3195 ; le kak¹no pismo napi¹ite
3199 \begin_layout Standard
3201 Opozorilo, èe pi¹ete po vzorcu.
3202 Èe zbri¹ete vse besedilo v okolju -- èe, denimo, zbri¹ete celotno polje
3207 , da bi ga nadomestili s svojim -- in potem premaknete kazalec, lahko okolje
3209 To se zgodi, ker okolja ne more biti brez vsebovanega besedila.
3210 Le vnoviè izberite okolje z menuja
3222 \begin_layout Section
3227 \begin_layout Standard
3229 LyX (kot LaTeX) upo¹teva naslov -- ki lahko vsebuje pravi naslov, ime avtorja,
3230 datum in celo povzetek èlanka -- kot loèeni del spisa.
3233 \begin_layout Standard
3235 Vrnite se v va¹ spis
3239 in se preprièajte, da uporablja razred besedila
3247 \begin_layout Standard
3249 Niè veè ne bi smeli uporabljati razreda besedila
3253 , saj ta razred za pisanje pisem ne podpira naslovov.
3258 V prvo vrstico vpi¹ite naslov in spremenite okolje te vrstice v
3263 V naslednjo vrstico vpi¹ite svoje ime in spremenite okolje te vrstice v
3269 V naslednjo vrstico vpi¹ite datum in izberite okolje
3274 Napi¹ite odstavek ali dva, ki povzemata va¹ spis in zanju izberite okolje
3280 Zdaj poglejte kako je to videti natisnjeno.
3283 \begin_layout Standard
3289 : Uredite naslov, datum in ime avtorja v datoteki
3294 \begin_layout Section
3296 Oznake in navzkri¾na sklicevanja
3299 \begin_layout Standard
3302 \begin_inset LatexCommand \label{sec:labels}
3306 V svojem spisu lahko oznaèite razdelek (ali podrazdelek ali, redkeje, le
3307 nakljuèni del besedila).
3308 Ko to storite, se lahko v drugih delih spisa sklicujete na oznaèeno besedilo
3309 z uporabo navzkri¾nih sklicev.
3310 Sklicujete se lahko na ¹tevilko razdelka ali na stran, na kateri je razdelek.
3311 LyX namesto vas skrbi za pravilne sklice, pa tudi za razdelke in opombe
3313 Samodejne oznaèbe in navzkri¾ni sklici so ena najveèjih prednosti LyXa
3314 (in LaTeXa) pred navadnimi urejevalniki besedil.
3317 \begin_layout Subsection*
3322 \begin_layout Standard
3324 Oznaèimo na¹ drugi razdelek z naslovom
3325 \begin_inset Quotes gld
3329 \begin_inset Quotes grd
3333 Kliknite konec vrstice z naslovom razdelka in izberite
3338 stavi\SpecialChar \menuseparator
3342 Prika¾e se menu, ki vas prosi za ime razdelka.
3347 ; to se zdi dober opis oznake, ki ga ne boste zamenjali za druge oznake,
3348 ki jih bomo morda ¹e dodali.
3352 \begin_layout Standard
3355 \begin_inset Quotes gld
3359 \begin_inset Quotes grd
3362 , ker lahko oznaèujete tudi enaèbe, tabele in slike.
3372 , se poleg naslova razdelka prika¾e ¹katla z oznako.
3375 \begin_layout Standard
3377 Mimogrede, oznako bi lahko postavili tudi kamorkoli drugam v razdelek; sklici
3378 na razdelek nosijo ¹tevilko zadnjega razdelka ali podrazdelka pred oznako.
3379 Èe oznako postavite v isto vrstico kot naslov razdelka (ali morda v prvo
3380 vrstico besedila razdelka), pa bodo sklicevanja na stran nosila ¹tevilko
3381 strani zaèetka razdelka.
3384 \begin_layout Standard
3386 Zaenkrat niste naredili ¹e nièesar -- datoteka
3390 bo videti povsem enaka, saj se oznake ne prika¾ejo v natisnjenem spisu.
3391 Vendar se lahko zdaj, ko ste dodali oznako, nanjo sklicujete z navzkri¾nim
3393 To bomo storili zdajle.
3396 \begin_layout Subsection*
3398 Va¹i prvi navzkri¾ni sklici
3401 \begin_layout Standard
3403 Postavite kazalec nekje v razdelek 2 va¹ega spisa.
3407 \begin_layout LyX-Code
3409 Èe ¾elite izvedeti veè o tem spisu, poglejte
3411 razdelek , ki ga najdete na strani .
3414 \begin_layout Standard
3416 Zdaj -- s kazalcem za besedo
3417 \begin_inset Quotes gld
3421 \begin_inset Quotes grd
3429 stavi\SpecialChar \menuseparator
3443 , v katerem najdete vse mogoèe oznake, na katere se lahko sklicujete.
3444 Trenutno bi morala biti tam le ena,
3445 \begin_inset Quotes gld
3449 \begin_inset Quotes grd
3453 Izberite jo (morda bo izbrana ¾e privzeto) in kliknite
3459 Zdaj postavite kazalec za besedo
3460 \begin_inset Quotes gld
3464 \begin_inset Quotes grd
3475 ¹tevilko\InsetSpace ~
3481 \begin_layout Standard
3483 LyX postavi sklic v ¹katlo natanko tam, kjer je bil kazalec.
3484 V natisnjenem spisu se bo oznaka sklica nadomestila bodisi s ¹tevilko strani
3485 bodisi s ¹tevilko razdelka (odvisno od tega, kaj ste izbrali z menuja
3491 Prikladno je tudi, da se navzkri¾ni sklic med urejanjem spisa v LyXu obna¹a
3492 kot hiperpovezava; èe ga kliknete, prestavite kazalec na oznako sklica.
3498 atoteka\SpecialChar \menuseparator
3506 in videli boste, da se na zadnji strani sklicujemo na
3507 \begin_inset Quotes gld
3511 \begin_inset Quotes grd
3515 \begin_inset Quotes gld
3519 \begin_inset Quotes grd
3522 (ali katerokoli stran, na kateri je naslov razdelka 2).
3525 \begin_layout Subsection*
3527 ©e veè zabave z oznakami
3530 \begin_layout Standard
3532 Povedali smo vam, da LyX skrbi za ¹tevilèenje navzkri¾nih sklicev; zdaj
3534 Za razdelkom 2 dodajte nov razdelek.
3535 Zdaj spet po¾enite LaTeX in sklic na razdelek se je ¾e spremenil v 3! Spremenit
3537 \begin_inset Quotes gld
3541 \begin_inset Quotes grd
3544 v podrazdelek in navzkri¾ni sklic bo kazal na podrazdelek 2.1 namesto na
3546 Sklic na stran se ne bo spremenil, razen èe ne boste dodali celotne strani
3547 besedila pred oznako.
3550 \begin_layout Standard
3552 Èe ¾elite veè vaditi z oznakami, poskusite vstaviti oznako
3553 \begin_inset Quotes gld
3557 \begin_inset Quotes grd
3560 namesto va¹e prvotne oznake in se sklièite na to oznako z nekega drugega
3562 Èe pogosto vstavljate navzkri¾ne sklice (na primer èe pi¹ete èlanek za
3563 kak¹no revijo), je morda priroèno pustiti okno
3571 \begin_layout Standard
3573 Èe se ¾elite preprièati, ali navzkri¾no sklicevanje deluje tudi z velikimi
3578 ) nekaj strani besedila iz
3580 Uporabni¹kega vodnika
3582 na odlo¾i¹èe in ga prilepite (s
3590 \begin_layout Standard
3592 Mimogrede, prepisovanje naslova poglavja lahko povzroèi napako v LyXu, saj
3593 poglavja niso dovoljena v razredu besedila za pisanje èlankov.
3594 Èe se to zgodi, le izbri¹ite naslov poglavja.
3595 Èe ¾elite vedeti, zakaj se to zgodi, glejte razdelek
3596 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:textclasses}
3609 \begin_layout Standard
3615 : Uredite sklicevanja v
3620 \begin_layout Section
3622 Opombe v nogi in na robu
3625 \begin_layout Standard
3627 Opombe v nogi lahko vstavljate z gumbom
3638 \begin_layout Standard
3640 Gumb prikazuje pu¹èico, ki ka¾e na besedilo v nogi.
3647 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
3653 Kliknite konec besede
3654 \begin_inset Quotes gld
3658 \begin_inset Quotes grd
3661 nekje v spisu in izberite gumb
3669 Pod trenutno vrstico se odpre vrstica opombe v nogi.
3670 Na levem robu vrstice boste videli na sivem ozadju rdeèo besedo
3671 \begin_inset Quotes gld
3675 \begin_inset Quotes grd
3680 \begin_inset Quotes gld
3684 \begin_inset Quotes grd
3688 Ostanek vrstice je rdeèe okvirjen; tja pi¹ete va¹o opombo v nogi.
3689 LyX postavi kazalec na zaèetek vrstice.
3693 \begin_layout LyX-Code
3695 LyX je stavni urejevalnik besedil.
3698 \begin_layout Standard
3700 Zdaj kliknite besedo
3701 \begin_inset Quotes gld
3705 \begin_inset Quotes grd
3709 Vrstica z opombo izgine, ostane le malce dvignjena rdeèa beseda
3710 \begin_inset Quotes gld
3714 \begin_inset Quotes grd
3717 , ki vam poka¾e, kje bo oznaka opombe v nogi v stavljenem besedilu; to se
3719 \begin_inset Quotes gld
3723 \begin_inset Quotes grd
3727 Opombo v nogi lahko kadarkoli razvijete -- in preuredite njeno besedilo,
3728 èe ¾elite -- s klikom rdeèe oznake
3729 \begin_inset Quotes gld
3733 \begin_inset Quotes grd
3739 \begin_layout Standard
3741 Morda se spra¹ujete, zakaj je oznaka za opombo v nogi beseda namesto ¹tevilke.
3742 Odgovor: LyX namesto vas skrbi za ¹tevilèenje opomb v nogi.
3743 O tem se lahko preprièate, èe pogledate datoteko
3748 Èe boste dodali druge opombe v nogi, jih bo LyX pre¹tevilèil.
3749 Ker LyX (no, pravzaprav LaTeX) skrbi za ¹tevilèenje opomb v nogi, zares
3750 ni treba vstavljati ¹tevilk v datoteko za LyX.
3753 \begin_layout Standard
3755 Opombo v nogi lahko izre¾ete in prilepite kot navadno besedilo.
3756 Kar poskusite! Samo izberete oznako opombe v nogi
3760 \begin_layout Standard
3762 Morda jo boste la¾je izbrali s tipkovnico.
3763 Èe posku¹ate oznaèiti opombo v nogi z mi¹ko, jo lahko po pomoti odprete.
3780 Poleg tega lahko spremenite navadno besedilo v opombo v nogi tako, da ga
3781 izberete in pritisnete gumb
3788 ; opombo v nogi pa spremenite v navadno besedilo s klikom gumba
3795 , ko je kazalec na njej.
3798 \begin_layout Standard
3800 Opombe na robu lahko dodaste z gumbom Vstavi\InsetSpace ~
3807 \begin_layout Standard
3809 Gumb prikazuje pu¹èico, ki ka¾e na besedilo nad njo na robu in bi moral
3827 stavi\SpecialChar \menuseparator
3833 Opombe na robu so kot tiste v nogi, le da:
3836 \begin_layout Itemize
3838 zaslonska oznaka pravi
3839 \begin_inset Quotes gld
3843 \begin_inset Quotes grd
3848 \begin_inset Quotes gld
3852 \begin_inset Quotes grd
3858 \begin_layout Itemize
3860 so opombe postavljene ob rob besedila, ne podenj;
3863 \begin_layout Itemize
3865 opombe na robu niso o¹tevilèene;
3868 \begin_layout Itemize
3870 ko opombo zvijete, bo poleg na robu postavljen klicaj.
3871 Ta klicaj se ne bo prikazal v stavljenem besedilu.
3874 \begin_layout Standard
3876 Spremenite svojo opombo v nogi v besedilo, jo izberite in spremenite v opombo
3878 Spet po¾enite LaTeX in poglejte, kako je videti opomba na robu.
3881 \begin_layout Standard
3887 : Uredite opombo v nogi v datoteki
3892 \begin_layout Section
3897 \begin_layout Standard
3900 \begin_inset LatexCommand \label{sec:bibliographies}
3904 Bibliografije so podobne navzkri¾nim sklicevanjem.
3905 Bibliografija pod naslovom
3906 \begin_inset Quotes gld
3910 \begin_inset Quotes grd
3913 na koncu spisa na¹teva seznam virov, na katere se lahko sklicujemo v spisu.
3914 Podobno kot pri naslovih razdelkov vam tudi tokrat LyX in LaTeX olaj¹ata
3915 delo s samodejnim ¹tevilèenjem bibliografskih postavk in samodejno spremembo
3916 sklicev, ko se spremenijo ¹tevilke sklicevanih postavk.
3919 \begin_layout Standard
3921 Pojdite na konec spisa in vklopite okolje
3926 Zdaj bo vsak vneseni odstavek pomenil vir.
3929 The Lyx Tutorial, by the LyX DocTeam
3932 Opazili boste, da LyX pred vsak vir samodejno postavi ¹katlo s ¹tevilko.
3933 Kliknite to ¹tevilko vira in prikazal se bo menu
3935 Postavka\InsetSpace ~
3943 , lahko uporabljate za sklicevanje na to postavko v spisu za LyX.
3944 Privzeto je ¹tevilo, vendar ga lahko spremenite tudi v besedo.
3950 \begin_inset Quotes gld
3954 \begin_inset Quotes grd
3957 , da si ga boste la¾je zapomnili.
3960 \begin_layout Standard
3962 Zdaj izberite mesto v spisu, kamor bi radi vstavili sklic.
3965 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
3966 Citiranje\SpecialChar \@.
3969 LyX nari¹e sivo ¹katlo s tremi vpra¹aji med oglatimi oklepaji in prika¾e
3975 Prvo polje v tem menuju se imenuje tudi
3979 , in to polje vam dovoljuje izbirati bibliografsko postavko, na katero se
3984 \begin_layout Standard
3986 Zato je pametno, da kljuèe poimenujete z enkratnimi in logiènimi imeni,
3987 namesto da pustite v polju
3997 S pu¹èico na padajoèem menuju na desni strani polja
4002 \begin_inset Quotes gld
4006 \begin_inset Quotes grd
4009 (trenutno je to edina bibliografska postavka).
4010 Zdaj po¾enite LaTeX in videli boste, da je sklic v besedilu v oglatih oklepajih
4011 in ka¾e na literarni vir na koncu spisa.
4014 \begin_layout Standard
4016 Kako se uporabljajo druga polja? Polje
4024 postavi v besedilo opombo (kot sklic na stran ali poglavje v sklicevani
4025 knjigi ali èlanku) v oglatih oklepajih poleg oznake vira.
4026 Èe ¾elite, da bodo imeli sklici v natisnjenem besedilu oznake namesto ¹tevilk
4027 (nekatere revije, na primer, uporabljajo
4028 \begin_inset Quotes gld
4032 \begin_inset Quotes grd
4035 , kadar se sklicujejo na Smithov èlanek iz leta 1995), uporabite polje
4041 Postavka\InsetSpace ~
4045 Kot ponavadi najdete podrobnosti v
4047 Uporabni¹kem vodniku
4052 \begin_layout Standard
4058 Uredite literarne vire in sklicevanje v datoteki
4063 \begin_layout Section
4068 \begin_layout Standard
4070 Na zaèetek spisa boste morda ¾eleli vkljuèiti vsebinsko kazalo.
4071 Z LyXom je to zelo preprosto.
4072 Med naslovom spisa in prvim naslovom razdelka pritisnite
4078 \begin_layout Standard
4080 Ne parajte si ¾ivcev s klikanjem ali brisanjem pred ¹tevilko razdelka.
4082 Tako ali tako ne morete urediti ¹tevilke razdelka, saj LyX sam skrbi za
4083 ¹tevilèenje razdelkov.
4092 stavi\SpecialChar \menuseparator
4093 Seznami\InsetSpace ~
4095 kazala\SpecialChar \menuseparator
4100 V ¹katli (imenovani tudi
4105 inset) v prvi vrstici spisa se bo prikazalo besedilo
4106 \begin_inset Quotes gld
4110 \begin_inset Quotes grd
4116 \begin_layout Standard
4118 Morda se to ne zdi preveè uporabno.
4119 Èe pa si boste ogledali svojo datoteko
4123 , boste videli, da je kazalo vsebine nastalo samo od sebe in da na¹teva
4124 ¹tevilne razdelke in podrazdelke va¹ega spisa.
4125 Kot ponavadi, èe preuredite razdelke ali ustvarite nove, boste videli te
4126 spremembe v datoteki
4130 , ko jo boste osve¾ili.
4133 \begin_layout Standard
4135 Vsebinsko kazalo se ne prika¾e v zaslonski razlièici spisa, saj ga tako
4136 ali tako ne morete neposredno urediti.
4137 Vendar lahko prika¾ete kazalo v posebnem oknu tako, da kliknete vstavek
4138 vsebinskega kazala ali z izbiro
4143 redi\SpecialChar \menuseparator
4153 \begin_layout Standard
4155 Ukaz prek menuja bo deloval tudi, èe ¹e nimate vstavka s kazalom vsebine.
4161 To je lahko zelo uporabno orodje.
4162 Okno s kazalom vsebine lahko uporabljate za premikanje po spisu.
4163 Èe kliknete naslov (pod)razdelka v oknu Vsebinsko\InsetSpace ~
4166 , se bo osvetlila vrstica in premaknil kazalec (v urejevalnem oknu LyXa)
4167 na to mesto v spisu.
4168 Za pomikanje po kazalu lahko uporabljate tudi tipke s pu¹èicami.
4169 Morda se vam bo celo zdelo pripravno, da pustite to okno med urejanjem
4170 spisov vedno odprto.
4173 \begin_layout Standard
4175 Vsebinskega kazala se znebite tako, da zbri¹ete njegovo oznako kot katerikoli
4179 \begin_layout Standard
4185 : Uredite vsebinsko kazalo v datoteki
4190 \begin_layout Chapter
4195 \begin_layout Standard
4197 LaTeX uporabljajo ¹tevilni znanstveniki za pisanje èudovitih enaèb brez
4198 krmilnih znakov, ki jih uporabljajo urejevalniki besedil in njihovi urejevalnik
4200 Vendar so ¹tevilni znanstveniki razoèarani, saj je pisanje enaèb v LaTeXu
4201 bolj programiranje kot pisanje.
4202 Na sreèo ima LyX podporo WYSIWYM za enaèbe.
4203 Èe ste vajeni LaTeXa, lahko ¹e vedno uporabljate vse obièajne matematiène
4204 ukaze LaTeXa, vendar se bodo prikazali v slogu WYSIWYM.
4205 Èe pa niste ¹e nikoli nièesar napisali v LaTeXu, vam bo
4207 Matematièna\InsetSpace ~
4210 omogoèila hitro in lahko pisanje matematike s profesionalnim videzom
4214 \begin_layout Standard
4216 LyX pa ne more preveriti, ali je tisto, kar pi¹ete tudi
4229 \begin_layout Section
4234 \begin_layout Standard
4236 Nekam v svoj spis za LyX napi¹ite:
4239 \begin_layout LyX-Code
4241 V¹eè mi je Einsteinov izrek E=mc^2,
4243 ker je tako preprost.
4246 \begin_layout Standard
4248 No, enaèba ni videti prav lepo, niti v datoteki
4252 ne; med èrkami in enaèajem ni presledka in
4253 \begin_inset Quotes gld
4257 \begin_inset Quotes grd
4260 bi radi napisali kot pravi eksponent.
4261 Za slabo stavljenje je krivo to, da LyXu nismo povedali, da bomo napisali
4262 matematièni izraz, zato ga je postavil kot vsako drugo besedilo.
4265 \begin_layout Standard
4267 Za matematiène zapise lahko uporabljate naèin Mathed, sicer znan kot matematièni
4269 Vanj vstopite s klikom gumba v orodni vrstici, na katerem v modrem pi¹e
4271 \begin_inset Formula $\frac{a+b}{c}$
4275 LyX bo odprl modri kvadratek s pravokotno vijolièno obrobo.
4280 , ki vam pove, da Mathed èaka, da boste nekaj vstavili, pravokotnik pa vam
4281 sporoèa, da ste v naèinu Mathed.
4282 LyX je postavil kazalec v modri kvadratek, zate vnoviè vpi¹ite
4287 Vpisani izraz je moder in modri kvadrat izgine, br¾ ko kraj vstavljanja
4293 in zapustite Mathed (pozor: z vnoviènim klikom gumba
4295 Matematièni\InsetSpace ~
4303 Vijolièni pravokotnik izgine, ostane le kazalec na desni strani izraza.
4304 Èe boste zdaj kaj vpisali, bo to spet navadno besedilo.
4307 \begin_layout Standard
4309 Po¾enite LaTeX in poglejte datoteko
4314 Opazili boste, da je izraz lepo stavljen, s presledki med èrkami in enaèajem
4316 \begin_inset Quotes gld
4320 \begin_inset Quotes grd
4324 Za èrke se v matematiènem naèinu predvideva, da pomenijo spremenljivke,
4325 zato so izpisane kurzivno.
4326 ©tevilke so le ¹tevilke.
4329 \begin_layout Standard
4331 Mathed je ¹e en zgled filozofije WYSIWYM.
4332 V LaTeXu lahko napi¹ete matematièni izraz kot besedilo in ukaze kot je
4339 ; to je lahko neprijetno, saj izraza ne vidite dokler ne po¾enete LaTeXa,
4340 in lahko izgubljate èas z iskanjem manjkajoèih oklepajev ali drugimi
4341 \begin_inset Quotes gld
4345 \begin_inset Quotes grd
4349 Po drugi strani se LyX ne trudi, da bi bil izraz na zaslonu stavljen popolno
4350 (WYSIWYG), a vam daje zelo dober vpogled v videz stavljenega izraza.
4351 Za profesionalno stavljenje potem poskrbi LaTeX.
4353 % primerov vam ne bo treba spreminjati velikosti pisave ali presledkov,
4354 ki jih naredi LaTeX.
4355 Tako se boste (oprostite, ker se ponavljamo) lahko osredotoèili na
4359 matematiènih zapisov, ne na njihovo obliko.
4362 \begin_layout Section
4367 \begin_layout Standard
4370 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
4374 \begin_inset Formula $E=1+mc^{2}$
4378 Uporabite tipke s pu¹èicami za premik kazalca na izraz.
4379 Ob vstopu v matematièni naèin boste opazili vijolièni pravokotnik, ki vam
4380 nakazuje, da ste spet v naèinu Mathed.
4389 za premik kazalca za znakom za enakost in napi¹ite
4390 \begin_inset Quotes gld
4394 \begin_inset Quotes grd
4398 Za izhod iz obrazca lahko spet uporabite tipke s pu¹èicami ali pa
4402 , in vijolièni pravokotnik bo spet izginil.
4403 Marsikomu se zdi priroèneje uporabljati pu¹èice, vendar lahko tudi kliknete
4404 kjerkoli v izrazu in s tem zaènete na tistem mestu urejati obrazec.
4407 \begin_layout Standard
4409 Razen pri posebnih tipkah, opisanih zgoraj, je tipkanje v matematiènem naèinu
4410 podobno urejanju navadnega besedila.
4411 Za brisanje uporabljajte
4420 Besedilo izberite bodisi s pu¹èicami bodisi z mi¹ko.
4421 V matematiènem naèinu deluje
4426 redi\SpecialChar \menuseparator
4429 , pa tudi izrezovanje in lepljenje.
4430 Pozorni pa bodite na naslednje: èe ste ravno desno od izraza v Mathedu
4439 ), se bo izbrisal celoten izraz.
4440 Na sreèo ga lahko priklièete nazaj z
4447 \begin_layout Standard
4449 Kaj pa, èe ¾elite spremeniti
4450 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
4454 \begin_inset Formula $E=mc^{2.5}+1$
4457 ? Spet lahko uporabite mi¹ko in kliknete pravo mesto.
4458 Lahko pa tudi uporabite tipke s pu¹èicami.
4459 Èe je kazalec takoj za èrko
4460 \begin_inset Quotes gld
4464 \begin_inset Quotes grd
4468 \begin_inset Quotes gld
4472 \begin_inset Quotes grd
4479 premaknil kazalec na raven eksponenta, prav pred
4480 \begin_inset Quotes gld
4484 \begin_inset Quotes grd
4489 \begin_inset Quotes gld
4493 \begin_inset Quotes grd
4501 in se vrnite na obièajno raven.
4502 Pravzaprav boste s pritiskom na
4506 kjerkoli v eksponentu premaknili kazalec takoj
4510 eksponent (da bi lahko potem napisali
4511 \begin_inset Quotes gld
4515 \begin_inset Quotes grd
4521 \begin_layout Standard
4523 Med plovbo po izrazu lahko uporabljate tudi
4528 Èe ste trenutno v strukturi Matheda (indeks, eksponent, ulomek, koren,
4529 oklepaji ali matrika, vsi ti so opisani v nadaljnjih razdelkih), pritisk
4534 premakne kazalec takoj za to strukturo, vendar ¹e ostanete v Mathedu.
4535 Ko je kazalec kjerkoli v eksponentu, pritisk na
4539 premakne kazalec ni¾je na obièajno raven in takoj za eksponent.
4540 To pomeni, da lahko napi¹ete
4541 \begin_inset Formula $E=mc^{1+x}-2$
4548 tipk s pu¹èicami; to vam bo, ko boste postali bolj izku¹eni, gotovo ljub¹e.
4549 Pazite le, da ne boste pritisnili
4553 med enico in znakom za plus, drugaèe boste zapustili eksponent.
4554 Na mestih, kjer te operacije nimajo smisla (denimo med
4555 \begin_inset Quotes gld
4559 \begin_inset Quotes grd
4563 \begin_inset Quotes gld
4567 \begin_inset Quotes grd
4578 \begin_layout Standard
4592 uporabljamo za dodajanje razmikov med dele enaèbe.
4593 Ta razmik je stvar stavljenja, zato bi ga morali prepustiti LyXu/LaTeXu
4595 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:whitespace}
4600 Èe niste zadovoljni, lahko uporabite tudi katerega od naèinov za fino stavljenj
4601 e razmikov -- veè o tem izveste v
4603 Uporabni¹kem vodniku
4605 -- vendar se ne ukvarjajte s finim stavljenjem, dokler spisa ne dokonèate.
4613 \begin_layout Standard
4615 Vedite, da za matematiènim izrazom ne bo presledka, èe ga zapustite s pritiskom
4621 To je v redu, èe vpisujete vejico ali piko, a èe ¾elite vpisati za obrazcem
4622 ¹e kak¹no besedo, morate eksplicitno pritisniti
4626 po izhodu iz Matheda.
4627 Vendar obstaja bli¾njica, èe ste na koncu izraza v Mathedu: v tem primeru
4636 izpi¹e presledek za izrazom.
4638 \begin_inset Quotes gld
4642 \begin_inset Formula $f=ma$
4645 je moja najljub¹a enaèba
4646 \begin_inset Quotes grd
4650 \begin_inset Quotes gld
4654 \begin_inset Formula $f=ma$
4657 je moja najljub¹a enaèba
4658 \begin_inset Quotes grd
4664 \begin_layout Section
4666 Eksponenti in indeksi
4669 \begin_layout Standard
4671 Eksponent lahko vnesete na menuju
4678 , vendar je preprosteje pritisniti znak za streho
4679 \begin_inset Quotes gld
4683 \begin_inset Quotes grd
4687 LyX vstavi mesto vstavljanja (modri kvadrat, saj se spomnite?) v eksponent
4688 tako, da se bo vse, kar boste pisali, prikazalo v eksponentu in v manj¹i
4690 Vse, kar boste pisali do pritiska na
4698 za popoln izhod iz Matheda), se bo izpisalo v eksponentu.
4701 \begin_layout Standard
4703 Tudi pisanje indeksov je enako preprosto -- pisanje pod ravnijo zaènete
4704 s pritiskom na podèrtaj,
4705 \begin_inset Quotes gld
4709 \begin_inset Quotes grd
4713 Lahko pi¹ete indekse indeksov in eksponente eksponentov, kot v temle izrazu:
4715 \begin_inset Formula $A_{a_{0}+b^{2}}+C^{a_{0}+b^{2}}$
4722 \begin_layout Standard
4728 : Postavite enaèbo 1 v datoteki
4732 v matematièni naèin.
4735 \begin_layout Section
4742 \begin_layout Standard
4746 Matematièna\InsetSpace ~
4749 omogoèa vstavljanje simbolov ali izvajanje ¹tevilnih zapletenih funkcij
4751 Marsikatero od teh funkcij lahko izvedete s tipkovnico ali prek menuja
4760 Vendar se bomo osredotoèili na uporabo
4762 Matematiène\InsetSpace ~
4765 zato, da vas bomo seznanili s tem, kar je na voljo.
4766 Pozneje se lahko nauèite ¹e bli¾njice s tipkovnico, morda iz drugih priroènikov.
4769 Matematièno\InsetSpace ~
4772 in jo med branjem tega razdelka pustite odprto.
4775 \begin_layout Subsection
4777 Gr¹ke èrke in simboli
4780 \begin_layout Standard
4782 Èe kliknete gumb z oznako
4783 \begin_inset Quotes gld
4787 \begin_inset Formula $\Gamma\rho\varepsilon\varepsilon\kappa$
4791 \begin_inset Quotes grd
4794 , boste priklicali menu, s katerega lahko izberete gr¹ko èrko, ki se bo
4795 pokazala pod kazalcem.
4796 Vedite, da je nekaj razlièic èrk epsilon, pi, phi, theta in sigma.
4797 Èe pi¹ete besedilo in izberete kaj z
4799 Matematiène\InsetSpace ~
4802 , se bo naèin Mathed odprl samodejno; to je prikladna bli¾njica.
4805 \begin_layout Standard
4807 ©tirje drugi gumbi na dnu
4809 Matematiène\InsetSpace ~
4812 vam dovoljujejo izbirati iz velike tabele simbolov, ki se uporabljajo v
4813 matematiki: razliène pu¹èice, znaki za relacije, operatorji, vsote in integrali.
4814 Vedite, da vam indeksiranje in eksponiranje omogoèata uporabo spodnjih
4815 in zgornjih meja pri vsotah in integralih.
4816 Zadnji gumb pomeni strah vzbujajoèo toèko razno.
4818 \begin_inset Quotes gld
4821 Nothing you can do that can't be done\SpecialChar \ldots{}
4823 \begin_inset Formula $\heartsuit$
4827 \begin_inset Quotes grd
4833 \begin_layout Subsection
4835 Kvadratni koreni, poudarki in oklepaji
4838 \begin_layout Standard
4840 Kvadratni koren napi¹ete s klikom gumba z znakom kvadratnega korena.
4841 Prika¾e se kvadratni koren in kazalec je na novem mestu vstavljanja pod
4843 Lahko vpisujete spremenljivke, ¹tevila, druge kvadratne korene, ulomke,
4845 LyX bo samodejno razvlekel kvadratni koren, da bo ta lahko pokril korenjenec.
4848 \begin_layout Standard
4850 Podobno izvedete poudarjanje znaka (
4851 \begin_inset Formula $\overrightarrow{v}$
4854 ) ali skupine znakov (
4855 \begin_inset Formula $\overrightarrow{a+b}$
4863 , na katerem je modri kvadrat s èrno tildo\InsetSpace ~
4864 (~) nad njim, in s tem odprite
4870 Kliknite okrasek in LyX ga bo izpisal z mestom vstavljanja pod (ali nad)
4872 Vpi¹ite, kar ¾elite, na mesto vstavljanja in pritisnite
4877 \begin_inset Quotes gld
4881 \begin_inset Quotes grd
4887 \begin_layout Standard
4889 Oklepaji, kot so okrogli, oglati in zaviti, delujejo podobno, a so malce
4895 , ki je videti kot moder kvadrat, obkro¾en z oklepaji, da se prika¾e okno
4901 Kliknite levi oklepaj z
4910 (Namesto tega lahko uporabite radijska gumba, oznaèena z
4911 \begin_inset Quotes gld
4915 \begin_inset Quotes grd
4919 \begin_inset Quotes gld
4923 \begin_inset Quotes grd
4926 , in potem kliknete oklepaje z
4930 .) Va¹ trenutni izbor oklepajev je prikazan v ¹katli na vrhu okna.
4931 Privzeto je to par okroglih oklepajev, a s to splo¹no metodo izbiranja
4932 lahko izberete par zavitih oklepajev, zaviti oklepaj in okrogli zaklepaj
4933 ali celo prazen kvadrat, da dobite nekaj kot
4934 \begin_inset Quotes gld
4938 \begin_inset Formula $a=\left\langle 7\right.$
4942 \begin_inset Quotes grd
4945 (prazni oklepaj je v LyXu prikazan kot prekinjena èrna èrta, ki pa je v
4946 izhodu ne bo videti).
4949 \begin_layout Standard
4951 Ko izberete svoje oklepaje, kliknite
4956 in jih s tem prenesite v svoj izraz (ali pritisnite
4960 , èe ¾elite pustiti okno odprto za naslednjiè).
4961 Èe ste leni, lahko v matematiènem naèinu vpi¹ete prave oklepaje, namesto
4962 da jih izbirate z oknom
4967 Vendar bodo ti roèno vneseni oklepaji enako veliki kakor navadno besedilo;
4968 to bo videti slabo, èe imate med oklepaji velik ulomek ali matriko.
4973 lahko zagotovite, da so velikosti oklepajev prilagojene dejanski vsebini.
4976 \begin_layout Standard
4978 Oklepaje ali znake za kvadratni koren lahko postavljate tudi na ¾e obstojeèe
4980 Izberite del obrazca, ki ga ¾elite prilagoditi, in potem kliknite na ¾eleni
4983 Matematièni\InsetSpace ~
4987 To poskusite uporabiti in spremenite Newtonov drugi zakon iz skalarne oblike
4989 \begin_inset Formula $f=ma$
4993 \begin_inset Formula $\overrightarrow{f}=m\overrightarrow{a}$
4997 Ko boste enkrat spoznali matrike, boste lahko tako dodajali oklepaje okoli
5001 \begin_layout Subsection
5006 \begin_layout Standard
5008 V Mathedu je preprosto pisati ulomke.
5009 Samo gumb z ulomkom na
5011 Matematièni\InsetSpace ~
5014 , ki prikazuje ulomek z modrima kvadratoma namesto ¹tevca in imenovalca,
5016 LyX zapi¹e v ulomek dve mesti vstavljanja.
5017 Kot bi predvidevali, se lahko po ulomku premikate s tipkami s pu¹èicami
5019 Kliknite zgornji kvadrat in napi¹ite
5020 \begin_inset Quotes gld
5024 \begin_inset Quotes grd
5033 \begin_inset Quotes gld
5037 \begin_inset Quotes grd
5041 Zapisali ste ulomek! Seveda lahko v vsako od tistih dveh ¹katel napi¹ete
5042 karkoli: spremenljivke z eksponenti, kvadratne korene, druge ulomke ali
5046 \begin_layout Standard
5052 : Postavite enaèbo 2 v datoteki
5056 v matematièni naèin.
5059 \begin_layout Subsection
5061 Naèin TeX: Limite, log, sin in drugi
5064 \begin_layout Standard
5066 Èrke v matematiènem naèinu veljajo za spremenljivke, zato LyX misli, da
5068 \begin_inset Quotes gld
5072 \begin_inset Quotes grd
5075 v matematiènem naèinu pravzaprav vnesti produkt treh spremenljivk,
5076 \begin_inset Formula $s$
5080 \begin_inset Formula $i$
5084 \begin_inset Formula $n$
5088 Tri èrke bodo stavljene kurzivno, èeprav ste pravzaprav mislili postaviti
5090 \begin_inset Quotes gld
5094 \begin_inset Quotes grd
5098 Poleg tega LyX ne bo dodal presledka med besedi
5099 \begin_inset Quotes gld
5103 \begin_inset Quotes grd
5107 \begin_inset Quotes gld
5111 \begin_inset Quotes grd
5118 le zapustite matematièni naèin).
5120 \begin_inset Quotes gld
5124 \begin_inset Formula $\sin x$
5128 \begin_inset Quotes grd
5132 \begin_inset Quotes gld
5136 \begin_inset Formula $sinx$
5140 \begin_inset Quotes grd
5146 \begin_layout Standard
5149 \begin_inset Quotes gld
5153 \begin_inset Quotes grd
5162 Matematièni\InsetSpace ~
5167 \begin_inset Quotes gld
5171 \begin_inset Quotes grd
5174 v pokonèni rdeèi pisavi, znani tudi kot
5179 Celotna beseda se obravnava kot en simbol, zato jo pritisk na
5185 \begin_inset Quotes gld
5189 \begin_inset Quotes grd
5192 ; izpisan bo v modri kurzivni pisavi, kot bi v Mathedu tudi prièakovali.
5197 bo izraz pravilno stavljen.
5201 \begin_layout Standard
5203 Drugi ukazi, ki jih morate vnesti v naèinu TeX z uporabo opisne ¹katle
5207 obsegajo druge trigonometriène funkcije in njihove inverze, hiperboliène
5208 funkcije, logaritme, limite in ¹e kar nekaj drugih.
5209 Te funkcije lahko prenesejo tudi indekse ali eksponente, potrebne za vnos
5211 \begin_inset Quotes gld
5215 \begin_inset Formula $\cos^{2}\theta$
5219 \begin_inset Quotes grd
5223 \begin_inset Quotes gld
5227 \begin_inset Formula $\lim_{n\rightarrow\infty}$
5231 \begin_inset Quotes grd
5237 \begin_layout Standard
5243 : Postavite enaèbo 3 v datoteki
5247 v matematièni naèin.
5250 \begin_layout Subsection
5255 \begin_layout Standard
5258 \begin_inset LatexCommand \label{sec:matrices}
5268 Matematièni\InsetSpace ~
5276 premore dva pomièna drsnika, ki omogoèata izbiranje ¹tevila vrstic in stolpcev
5278 Izberite dve vrstici in tri stolpce in pritisnite
5288 LyX pripravi ¹est mest vstavljanja v matriki reda
5289 \begin_inset Formula $2\times3$
5293 Kot po navadi lahko tudi tokrat na vsako mesto vstavljanja vstavite poljubni
5294 izraz v Mathedu (kvadratni koren, drugo matriko itd.).
5295 Èe ¾elite, lahko celo pustite nekatera mesta vstavljanja prazna.
5298 \begin_layout Standard
5300 Za vodoravno premikanje iz enega stolpca matrike v drugega lahko uporabljate
5305 , lahko pa uporabljate tudi tipke s pu¹èicami -- pritisk na
5309 na koncu prve ¹katle vas bo premaknil v naslednjo,
5313 vas premakne v naslednjo vrsto itd.
5316 \begin_layout Standard
5318 Veè o tem, kako spremeniti vodoravno poravnavo vsakega stolpca in kako spremenit
5319 i navpièni polo¾aj celotne matrike, najdete v
5321 Uporabni¹kem vodniku
5324 Vedite, da naj bi za pisanje tabele, v kateri je le besedilo, uporabili
5325 èudovito podporo v LyXu za tabele, ne pa da se trudite pisati besedilo
5329 \begin_layout Subsection
5334 \begin_layout Standard
5336 Vsi izrazi, ki smo jih napisali doslej, so bili v isti vrstici kot besedilo
5337 pred njimi in za njimi -- tak¹ni izrazi so znani kot
5338 \begin_inset Quotes gld
5342 \begin_inset Quotes grd
5346 To zadostuje za kratke, preproste izraze, vendar jih morate, èe ¾elite
5347 pisati veèje, ali èe ¾elite, da bi izrazi izstopali iz besedila, pisati
5349 Poleg tega lahko le prikazane izraze oznaèujete in ¹tevilèite (glej
5353 ) in veèvrstiène enaèbe (glej razdelek
5354 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:multiline}
5358 ) morajo biti v prikaznem naèinu.
5361 \begin_layout Standard
5365 Matematièni\InsetSpace ~
5372 , ki ponazarja dve vrstici besedila pred usredinjeno modro ¹katlo in za
5374 LyX odpre mesto vstavljanja, vendar je to mesto v naslednji vrstici in
5376 Zdaj vpi¹ite izraz in po¾enite LaTeX, da ga boste videli.
5381 pravzaprav preklaplja; zdaj ga uporabite ter postavite nekaj va¹ih izrazov
5382 v prikazni naèin in nazaj.
5385 \begin_layout Standard
5387 Prikazni naèin se malce razlikuje od navadnega Matheda:
5390 \begin_layout Itemize
5392 privzeta pisava je za nekatere simbole, kot sta
5393 \begin_inset Formula $\sum$
5397 \begin_inset Formula $\int$
5403 \begin_layout Itemize
5405 indeksi in eksponenti za limite in vsote (vendar ne tudi za integrale) so
5406 izpisani pod simbolom namesto poleg njega;
5409 \begin_layout Itemize
5411 besedilo je usredinjeno.
5414 \begin_layout Standard
5416 Razen teh razlik pa so si prikazani in zajeti izrazi zelo podobni.
5419 \begin_layout Standard
5421 ©e zadnji napotek o stavljenju prikazanih enaèb: bodite previdni pri tem,
5422 ali vstavljate svojo enaèbo v nov odstavek ali ne.
5423 Èe va¹a enaèba nastopa sredi stavka ali odstavka, ne pritisnite
5428 To bi povzroèilo nastanek novega odstavka takoj
5432 enaèbo in besedilo bi bilo zamaknjeno; tega verjetno ne ¾elite.
5435 \begin_layout Standard
5441 : Postavite razliène enaèbe v
5445 v prikazni naèin in si oglejte, kako razlièno se stavijo.
5448 \begin_layout Standard
5454 : Z uporabo razliènih orodij, ki ste jih spoznali v tem razdelku, bi morali
5455 znati postaviti enaèbo, kot je:
5456 \begin_inset Formula \[
5457 f(x)=\left\{ \begin{array}{cc}
5460 \sum_{i=1}^{5}\alpha_{i}+\sqrt{-\frac{1}{x}} & x<0\end{array}\right.\]
5467 \begin_layout Section
5472 \begin_layout Standard
5475 \begin_inset LatexCommand \label{sec:multiline}
5479 Poskusite napisati naslednje enaèbe in poglejte izhodno datoteko
5484 Vnesti boste morali dve razlièni enaèbi v prikaznem naèinu.
5487 \begin_layout Standard
5490 \begin_inset Formula \[
5498 \begin_layout Standard
5501 \begin_inset Formula \[
5509 \begin_layout Standard
5511 To sploh ni videti dobro! Èe napi¹ete dve ali veè enaèb zapored, so videti
5512 veliko bolje, èe so njihovi enaèaji poravnani; to ¹e posebej dr¾i, èe druga
5513 enaèba nima leve strani.
5514 LyX vam dovoljuje pisati veèvrstiène enaèbe z nekaj nadzora nad njihovim
5518 \begin_layout Standard
5521 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5523 & = & 5y\end{eqnarray*}
5530 \begin_layout Standard
5536 bolje! Enaèaja sta poravnana in med enaèbama je manj navpiènega presledka.
5539 \begin_layout Standard
5541 Za zaèetek pisanja veèvrstiène enaèbe odprite prikazni naèin Matheda in
5547 LyX bo izpisal dve vrstici, od katerih bo vsaka imela tri mesta vstavljanja.
5548 Kot pri matrikah lahko uporabljate mi¹ko, pu¹èice ali
5552 za premikanje z enega mesta vstavljanja na drugo.
5553 Poskusite reproducirati zgornjo dvovrstièno enaèbo.
5554 Vedite, da je v veèvrstièni enaèbi povsem dovoljeno pustiti eno ali veè
5555 mest vstavljanja praznih.
5556 To je lahko uporabno v primerih, kot je zgornji, ali za razdelitev zelo
5557 dolgih enaèb, denimo:
5560 \begin_layout Standard
5563 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5565 & & +e+f+g\end{eqnarray*}
5572 \begin_layout Standard
5574 LyX bo poravnal drugo (sredi¹èno) polje vsake vrstice, zato boste navadno
5575 v to polje postavili enaèaje ali druge relacijske simbole, èeprav lahko
5576 tja postavite, karkoli ¾elite.
5577 Vendar ne uporabljajte veèvrstiènih enaèb za izpis matrike; za to uporabite
5578 matriko (glej razdelek
5579 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:matrices}
5586 \begin_layout Standard
5588 Èe ¾elite ¹e veè enaèb, uporabite
5592 za novo vrstico s tremi praznimi mesti vstavljanja.
5593 Èe niste na koncu vrstice, ko to storite, se bo preostanek trenutne vrstice
5599 , ko ste ¾e napisali (enovrstièno) enaèbo, bo vsa enaèba v prvem polju.
5600 Postavite kazalec pred enaèaj in pritisnite
5604 , da ga premaknete v drugo polje.
5605 Potem se premaknite za enaèaj in spet uporabite
5609 za premik desne strani enaèbe v tretje polje.
5610 Poskusite spremeniti svojo enaèbo
5611 \begin_inset Formula $E=mc^{2}$
5615 \begin_inset Formula \begin{eqnarray*}
5617 & = & mc\times c\end{eqnarray*}
5624 \begin_layout Standard
5626 Èe napi¹ete preveè vrstic, postavite kazalec na konec vrstice in uporabite
5632 za izbris naslednje.
5633 To bo zbrisalo znak za konec vrstice in zdru¾ilo naslednjo vrstico (vsa
5634 njena tri mesta) s koncem trenutne.
5635 Èe je naslednja vrstica prazna, jo bo to zbrisalo.
5641 , ko niste na koncu vrstice, lahko povzroèi èudno vedenje.
5644 \begin_layout Section
5649 \begin_layout Standard
5651 Mathed zmore ¹e veliko veè.
5652 Do zdaj ste se ¾e udomaèili v osnovah, zato le poglejte v
5659 \begin_layout Itemize
5661 oznaèevati in ¹tevilèiti izraze;
5664 \begin_layout Itemize
5666 spreminjati vrsto in obliko pisav, npr., v izrazu uporabiti polkrepko besedilo.
5667 Tu bomo zapisali, da klik gumba
5669 Matematièni\InsetSpace ~
5672 v orodni vrstici, ko ste ¾e v Mathedu, omogoèa pisanje pokonènih èrk, dokler
5673 ne pritisnete (neza¹èitenega) presledka;
5676 \begin_layout Itemize
5678 na fino urediti velikost pisav in presledkov v izrazu (ne skrbite za to
5679 pred dokonèno predrazlièico!);
5682 \begin_layout Itemize
5685 Ti so zelo moèno orodje, saj jih lahko definirate enkrat na vrhu spisa
5686 in uporabljate v vsem spisu.
5687 Èe spremenite definicijo makroukaza, se bo spremenil sklic na ta makroukaz
5689 Makroukazi lahko vzamejo tudi argumente;
5692 \begin_layout Itemize
5694 poèeti ¹tevilne druge stvari, ki jih v tem
5698 nismo utegnili omeniti.
5701 \begin_layout Chapter
5706 \begin_layout Section
5708 Druge poglavitne odlike LyXa
5711 \begin_layout Standard
5713 Nismo na¹teli vseh ukazov LyXa in tega tudi ne nameravamo.
5714 Èe vas zanima kaj veè, kot po navadi poglejte v
5719 Natanèna vloga vseh menujskih ukazov je opisana v
5721 Referenènem priroèniku
5724 Omenili bomo le nekaj pomembnej¹ih stvari, ki jih lahko postori LyX\SpecialChar \ldots{}
5728 \begin_layout Itemize
5730 LyX ima podporo WYSIWYG za tabele.
5736 stavi\SpecialChar \menuseparator
5753 ter vam omogoèil dodatno izèrpno urejanje.
5756 \begin_layout Itemize
5758 LyX podpira tudi vstavljanje slik v postscriptu (ali surovem LaTeXu) v spise.
5764 stavi\SpecialChar \menuseparator
5768 Potem kliknite sliko ter izberite datoteko, ki naj se vkljuèi, kot zasuka
5769 ali faktor poveèave, itd.) Tabele in slike imajo lahko razlage in LyX zna
5770 sam narediti seznam slik in/ali tabel.
5773 \begin_layout Itemize
5775 Podprt je nadzor razlièic spisov z uporabo sistema RCS (podrobnosti v
5782 \begin_layout Itemize
5784 LyX je zelo nastavljiv.
5785 Na ¹tevilne naèine je mogoèe nastaviti vse, od videza okna z LyXom do videza
5792 omoè\SpecialChar \menuseparator
5798 \begin_layout Itemize
5800 LyX razvija skupina programerjev s petih celin.
5801 Zato ima LyX bolj¹o podporo neangle¹kim jezikom (sloven¹èini, nizozem¹èini,
5802 nem¹èini, gr¹èini, èe¹èini, tur¹èini\SpecialChar \ldots{}
5803 ) kot marsikateri drug urejevalnik
5805 Lahko pi¹ete spise v razliènih jezikih, lahko pa tudi nastavite LyX, da
5806 bo prikazoval svoje menuje in sporoèila o napakah v neangle¹kih jezikih.
5809 \begin_layout Itemize
5811 LyX lahko bere spise, pisane v LaTeXu.
5813 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:relyx}
5820 \begin_layout Itemize
5822 Pravopisne napake v spisu preverite z
5827 redi\SpecialChar \menuseparator
5835 \begin_layout Standard
5837 Vedite, da èrkovalnik preveri spis le od kazalca do konca spisa.
5845 \begin_layout Section
5847 LyX za uporabnike LaTeXa
5850 \begin_layout Standard
5853 \begin_inset LatexCommand \label{sec:latexusers}
5857 Èe o LaTeXu ne veste nièesar, vam tega razdelka ni treba brati.
5858 Najbr¾ se boste raje najprej ¾eleli
5862 kaj o LaTeX-u in ¹ele potem prebrali tale razdelek.
5863 Vendar bo mnogim, ki bodo zaèeli uporabljati LyX, LaTeX ¾e domaè.
5864 Èe tudi vi sodite mednje, se morda spra¹ujete, ali LyX lahko res postori
5865 vse, kar zmore LaTeX.
5866 Na kratko bi lahko rekli, da LyX zmore tako ali drugaèe skoraj vse, kar
5867 zmore LaTeX, da pa vsekakor poenostavi veèino priprav spisov v LaTeXu.
5868 Trenutno je malce neroden pri spreminjanju starih spisov v LaTeXu in ¹e
5869 ponekod drugod, vendar se bodo poznej¹e razlièice LyXa teh te¾av otresle.
5872 \begin_layout Standard
5874 Ker je to le uèbenik, bomo omenili le tisto, kar bo zanimalo najveè novih
5876 Da bi ohranili kratkost
5880 , torej tu podajmo le najnujnej¹e.
5883 Uporabni¹kem vodniku
5885 je zbrana veèina podatkov o razlikah med LyXom in LaTeXom in navodila,
5886 kako uporabiti razliène zvijaèe, ki jih ponuja LaTeX, v LyXu.
5889 \begin_layout Subsection
5894 \begin_layout Standard
5896 Vse, kar vnesete v naèinu TeX, se dobesedno prenese LaTeXu in je na zaslonu
5897 vidno v rdeèi barvi.
5898 V naèin TeX vstopite z izbiro
5900 Videz\SpecialChar \menuseparator
5904 ali èe kliknete rdeèi preklopni gumb v orodni vrstici.
5907 \begin_layout Standard
5909 V Mathedu se naèin TeX obravnava malce drugaèe.
5910 Vanj vstopite tako, da pritisnete nagibnico.
5911 Nagibnica se ne izpi¹e, a vse, kar boste vpisali po tem, se prika¾e v rdeèi
5913 Naèin TeX lahko zapustite s pritiskom
5917 ali kakega drugega neabecednega znaka, kot je ¹tevilka, podèrtaj, streha
5919 Ko zapustite naèin TeX, bo LyX spremenil va¹ ukaz v WYSIWYM, èe ga prepozna.
5920 Èe torej v Mathedu napi¹ete
5930 , bo LyX spremenil rdeèi napis
5931 \begin_inset Quotes gld
5935 \begin_inset Quotes grd
5939 \begin_inset Quotes gld
5943 \begin_inset Formula $\gamma$
5947 \begin_inset Quotes grd
5951 To deluje skoraj pri vseh nezapletenih matematiènih makroukazih (èeprav
5952 vedite, da bodo funkcije, kot je
5958 , ¹e vedno ostale rdeèe, saj so ¾e v obliki WYSIWYM).
5959 To je lahko hitrej¹e kot uporaba
5961 Matematiène\InsetSpace ~
5964 in je posebej primerno za izku¹ene uporabnike LaTeXa.
5967 \begin_layout Standard
5969 Kot poseben primer, èe v matematiènem naèinu TeX vpi¹ete zaviti oklepaj,
5970 bo Mathed izpisal rdeèi zaviti oklepaj
5974 zaklepaj, vas potem odvedel
5978 naèina TeX in postavil kazalec med zavita oklepaja.
5979 Tako je bolj priroèno vpisovati ukaze, ki zahtevajo argument, a jih Mathed
5983 \begin_layout Standard
5985 LyX (¹e?) ne zmore èisto vsega, kar zmore LaTeX.
5986 Nekatere eksotiène funkcije sploh niso podprte, medtem ko druge delujejo,
5987 a rezultati niso vidni v obliki WYSIWYG.
5988 Naèin TeX dovoljuje uporabnikom, da popolnoma izkoristijo pro¾nost LaTeXa,
5989 pri tem pa lahko uporabljajo vse prikladne oblike LyXa, kot je matematika
5990 WYSIWYG, tabele in urejanje.
5991 LyX nikoli ne bo mogel podpirati vseh paketov za LaTeX.
5998 v vzglavju (glej razdelek
5999 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:preamble}
6003 ) lahko uporabite katerikoli paket, ki ga ¾elite -- èeprav ne boste imeli
6004 podpore WYSIWYG za vse odlike tega paketa.
6007 \begin_layout Subsection
6009 Uvoz spisov v LaTeXu --
6014 \begin_layout Standard
6017 \begin_inset LatexCommand \label{sec:relyx}
6021 Datoteko za LaTeX lahko uvozite v LyX z uporabo
6026 atoteka\SpecialChar \menuseparator
6031 voz\SpecialChar \menuseparator
6035 To bo poklicalo skript v perlu, imenovan
6039 -- ta bo ustvaril datoteko
6047 -- in potem odprlo to datoteko.
6048 Èe sprememba ne deluje, poskusite priklicati
6056 \begin_layout Standard
6058 Ob namestitvi LyXa se v isti imenik kot program
6062 namesti tudi posebna izvedljiva datoteka, imenovana
6069 /usr/local/bin/reLyX
6076 potrebuje Perl (ko smo to pisali, razlièico 5.002).
6081 , morda brez natanènej¹ih izbir.
6084 \begin_layout Standard
6090 bo spremenil veèino legalnega LaTeXa, a ne vsega.
6091 Tisto, èesar ne razume, bo pustil v naèinu TeX, da boste lahko po spremembi
6096 om na¹li rdeèe besedilo in ga roèno popravili, da bo videti prav.
6099 \begin_layout Standard
6105 u je posveèena posebna stran referenènega priroènika.
6106 Preberite jo in ugotovite, kateri ukazi in okolja LaTeXa ¹e niso podprti,
6107 morebitne hro¹èe (in kako se jim izogniti) ter kako uporabljati razliène
6111 \begin_layout Subsection
6113 Prevajanje spisov v LyXa v LaTeX
6116 \begin_layout Standard
6118 Morda boste ¾eleli preoblikovati spis v LyXu v datoteko za LaTeX.
6119 Denimo, da bi jo sodelavec ali soavtor, ki nima LyXa, ¾elel prebrati.
6120 Z LyXom je to zelo preprosto.
6126 atoteka\SpecialChar \menuseparator
6131 zvoz\SpecialChar \menuseparator
6136 To bo ustvarilo datoteko
6145 LyX venomer ustvarja zaèasne datoteke za LaTeX, ko pregledujete ali tiskate
6146 datoteke, zato je zelo dober v ustvarjanju LaTeXa.
6149 \begin_layout Subsection
6154 \begin_layout Subsubsection
6159 \begin_layout Standard
6163 Videz\SpecialChar \menuseparator
6166 poskrbi za ¹tevilne izbire, ki bi jih sicer vnesli z ukazom
6173 Tu spremenite razred, privzeto velikost pisave in papirja.
6174 Dodatne izbire za ukaz
6180 lahko vnesete na obmoèje
6182 Dodatne\InsetSpace ~
6188 \begin_layout Subsubsection
6193 \begin_layout Standard
6196 \begin_inset LatexCommand \label{sec:preamble}
6200 Èe imate posebne ukaze, ki bi jih radi vnesli v vzglavje datoteke za LaTeX,
6201 jih lahko uporabite tudi v spisu za LyX.
6204 Videz\SpecialChar \menuseparator
6205 Vzglavje\InsetSpace ~
6209 in jih vpi¹ite v sve¾e odprto okno.
6210 Vse, kar boste napisali, se bo (kot v naèinu TeX) preneslo neposredno LaTeXu.
6213 \begin_layout Subsection
6218 \begin_layout Standard
6220 LyX ima dobro, a ne polno podporo BibTeXu.
6221 Ta vam omogoèa gradnjo baz podatkov literarnih sklicev, ki jih lahko uporabljat
6222 e v razliènih spisih.
6225 Vstavi\SpecialChar \menuseparator
6226 Seznami\InsetSpace ~
6228 kazala\SpecialChar \menuseparator
6233 za vstavitev datoteke
6238 Kliknite nastalo ¹katlo
6239 \begin_inset Quotes gld
6242 Reference, ustvarjene z BibTeXom
6243 \begin_inset Quotes grd
6246 in dobili boste menu z imenom
6256 vpi¹ite, kar bi sicer vpisali med zavita oklepaja ukaza
6264 \begin_layout Standard
6266 Kot v navadnem LaTeXu morajo biti razlièni viri loèeni z vejicami brez nevidnih
6267 znakov (presledkov in predelènikov).
6277 vpi¹ite, kar bi sicer vpisali v zavitih oklepajih ukaza
6286 \begin_layout Standard
6288 Ko ste to storili, lahko uporabljate sklice na katerikoli zajeti vir z ukazom
6294 stavi\SpecialChar \menuseparator
6298 \begin_inset LatexCommand \ref{sec:bibliographies}
6303 LyX bo poskrbel za poganjanje BibTeXa.
6305 \begin_inset Quotes gld
6308 dobro, a ne polno podporo
6309 \begin_inset Quotes grd
6312 , pravimo zato, ker LyX ne more ustvariti datotek
6316 in ne boste dobili seznama vseh virov v va¹i datoteki
6327 \begin_layout Subsection
6332 \begin_layout Standard
6334 Za¹èiteni presledek vstavite s kombinacijo
6339 Na zaslonu se bo prikazal majhen ro¾nat
6340 \begin_inset Quotes gld
6344 \begin_inset Quotes grd
6353 Vse o drugih posebnih znakih, skupaj s tropièjem, prisiljenim prelomom
6354 vrstice in mestom delitve besede, najdete v menuju
6359 stavi\SpecialChar \menuseparator
6360 Posebni\InsetSpace ~
6366 \begin_layout Section
6371 \begin_layout Standard
6373 Vèasih, ko boste LaTeXali spis, bodo nastale napake, ki jih ne razumeta
6374 niti LyX niti LaTeX.
6375 Ko se to zgodi, bo LyX ustvaril ¹katlo z obvestilom o napaki (okno, v katerem
6377 \begin_inset Quotes gld
6381 \begin_inset Quotes grd
6385 Klik te ¹katle bo odprl okno, ki bo pokazalo, za kak¹no napako gre.
6386 Èe ste vi storili nekaj narobe z LyXom, bo to napaka v LyXu.
6387 Te bi morale biti zelo zelo redke.
6388 Èe je imel te¾ave LaTeX (najpogosteje se to zgodi s tistim, kar je napisano
6389 v naèinu TeX), bo LyX le povzel sporoèilo o napaki, ki ga je sporoèil LaTeX.